Presejanje na depresivne in anksiozne motnje, odvisnosti ter nasilje

V Sloveniji je presejanje na depresivne in anksiozne motnje, odvisnosti in nasilje del rednega obporodnega varstva. V to presejanje so vključene vse nosečnice. V času nosečnosti in na prvem poporodnem pregledu ginekolog ali medicinska sestra v ginekološki ambulanti, ob rednih pregledih, ponudita ženski vprašalnike o počutju. Ob tem jo povprašata tudi o kajenju, uživanju alkohola, uživanju prepovedanih drog in vprašata, če je morda žrtev nasilja. Presejanje poteka trikrat v nosečnosti (v vsakem trimestru) in na poporodnem pregledu, šest tednov po porodu. Prvo presejanje običajno poteka ob začetku nosečnosti in tedaj zdravnik ali medicinska sestra ženski razložita, kako presejanje poteka in kaj je njegov namen. Uporabljajo se različni vprašalniki, najpogosteje pa EPDS (Edinburški vprašalnik o obporodni depresiji).

ZAKAJ PRESEJANJE?

Nosečnost in porod sta pomembni življenjski prelomnici, ki prinašata številne telesne, čustvene in socialne spremembe. Prehod v starševstvo je lahko izpolnjujoče, hkrati pa tudi psihično zahtevno obdobje. Duševno zdravje ženske v tem obdobju je izjemnega pomena – tako za mater kot za otroka. Področje duševnih motenj je še vedno velik tabu – če o tem aktivno ne povprašamo, ženske same pogosto ne spregovorijo o težavah.
S presejalnimi testi ne postavljamo diagnoz, temveč nam le pomagajo prepoznati ženske s povečanim tveganjem. Če se pokaže potreba, sledi pogovor in po potrebi napotitev h psihologu ali psihiatru. Ključno je, da ženska prejme jasno sporočilo: njena občutja niso redkost, v svoji stiski ni sama in pomoč obstaja. Raziskave kažejo, da ženske presejalne postopke dobro sprejemajo, če je njihov namen jasno predstavljen. Pomemben del obravnave je tudi opolnomočenje žensk – informiranje o njihovem stanju, predstavitev možnosti pomoči in podpora pri sprejemanju odločitev.

DEPRESIVNE IN ANKSIOZNE MOTNJE

Duševne motnje v obporodnem obdobju (torej med nosečnostjo in do 12 mesecev po porodu) so pogoste. Z njimi se sreča približno 20 % žensk. Najpogostejše so depresivne in anksiozne motnje. Zapleti v nosečnosti – kot so izguba nosečnosti, perinatalna smrt, neplodnost, tvegana nosečnost ali rojstvo visoko rizičnega otroka – lahko dodatno povečajo tveganje za razvoj psihičnih stisk ali motenj.
Pomembno je poudariti, da nosečnost sama po sebi ne varuje pred duševnimi motnjami. Pojavnost duševnih bolezni v nosečnosti ni nič manjša kot sicer, poporodno obdobje pa predstavlja celo čas povečanega tveganja za poslabšanje obstoječih težav ali pojav novih. Raziskave kažejo, da so ženske v prvih tednih po porodu pogosteje psihiatrično hospitalizirane kot v kateremkoli drugem obdobju življenja. Dolga leta je veljalo prepričanje, da sta nosečnost in dojenje zaščitna dejavnika pred duševnimi motnjami. Danes vemo, da to ne drži. V življenju ženske so tri posebej občutljiva obdobja: puberteta, nosečnost in poporodno obdobje ter perimenopavza. Vsem je skupno izrazito hormonsko nihanje, ki lahko vpliva na razpoloženje, spanec, odnose in doživljanje same sebe.
Posebej ogrožene so ženske, ki so že pred nosečnostjo imele težje duševne motnje, na primer bipolarno motnjo, hudo depresijo ali shizofrenijo. Pri ženskah z bipolarno motnjo obstaja približno 50-odstotno tveganje za hudo poporodno ponovitev bolezni, zlasti če so v preteklosti že doživele poporodno psihozo.

VPLIV MENTALNEGA ZDRAVJA NA ŽENSKO IN OTROKA

Nezdravljene obporodne duševne bolezni imajo lahko resne posledice za mater, otroka in družino. Depresija vpliva na počutje ženske, partnerski odnos in zgodnje navezovanje z otrokom. Huda, nezdravljena depresija lahko v 3–5 % primerov vodi v samomor.
V razvitem svetu so duševne motnje, zlasti samomor v nosečnosti ali prvem letu po porodu, med vodilnimi vzroki maternalne umrljivosti. Maternalna umrljivost pomeni smrt ženske med nosečnostjo ali v določenem obdobju po porodu (zgodnja – do 42 dni po porodu, pozna – do 12 mesecev po porodu), ki je povezana z nosečnostjo ali njenimi zapleti. V Sloveniji so med glavnimi vzroki maternalne umrljivosti rakava obolenja, takoj za njimi pa samomori. Ker gre za preprečljive vzroke, je zgodnje prepoznavanje duševnih stisk ključno.
Izjemno pomembno področje, na katero močno vplivajo duševne motnje, je zgodnje navezovanje med materjo in dojenčkom. Zgodnje navezovanje predstavlja čustveno povezanost, ki se začne oblikovati že v nosečnosti in se intenzivno razvija v poporodnem obdobju. Ta vez je ključnega pomena za otrokov socialno-čustveni razvoj, vključno z razvojem uravnavanja čustev, temperamenta in kasnejšo varnostjo navezanosti. Depresivni simptomi lahko pomembno zmanjšajo materino čustveno razpoložljivost, občutek povezanosti z dojenčkom in odzivnost na njegove signale. Matere z obporodno depresijo pogosto poročajo o občutkih odtujenosti, praznine ali nezadostne kompetentnosti v materinski vlogi, kar lahko oslabi vzpostavljanje zgodnje vezi. Zgodnji stik kože na kožo, dojenje in neprekinjena podpora med porodom ter po njem predstavljajo pomembne varovalne dejavnike, saj spodbujajo tako biološke kot čustvene mehanizme navezovanja. Na nevrobiološki ravni je materino navezovanje povezano z aktivacijo možganskih centrov za nagrajevanje in procesiranje čustev; depresija pa lahko te procese modulira oziroma oslabi.
Pri duševnih motnjah gre pogosto tudi za pridružena stanja. Ženske z depresivnimi in anksioznimi motnjami pogosteje kadijo, uživajo alkohol ali nedovoljene droge in so pogosteje žrtve nasilja. Zato je pri presejanju smiselno povprašati tudi o odvisnostih in nasilju. Hkrati pa nosečnost in poporodno obdobje predstavljata okno za spremembe. Zaradi nove življenjske situacije so ženske in tudi njihovi partnerji bolj sprejemljivi za pozitivne spremembe in navade v življenju. Tako ginekološki timi ob izvajanju presejanja žensk ne le povprašajo o kajenju tobaka, uživanju prepovedanih drog in uživanju alkohola, temveč jih tudi opolnomočijo za spremembe.

UŽIVANJE ALKOHOLA V NOSEČNOSTI

Velika večina žensk od alkohola ni odvisnih, je pa v naši družbi, ki jo zaradi velike rabe alkohola uvrščamo tudi med tako imenovane »mokre kulture«, alkohol zelo sprejemljiv in njegova uporaba zelo razširjena. Praktično si ne predstavljamo druženja, praznovanja rojstnega dne, družinskega slavja ... brez kozarčka alkohola ali dveh. Vemo, da velike, dnevne količine alkohola povzročajo fetalni alkoholni sindrom, z značilnimi spremembami pri plodu in otroku, kot so manjši obseg glavice, manjši možgani, motnje v intelektualnem razvoju, težave s koncentracijo, nižja telesna višina, značilna oblika obraza in druge spremembe. Ne vemo pa natančno, kako na razvoj ploda vplivajo manjše količine alkohola. Alkohol preko posteljice prehaja na plod in se pri plodu kopiči celo v večjih koncentracijah, saj ta še nima ustreznih jetrnih encimov za razgradnjo alkohola. Vpliv alkohola v nosečnosti je namreč odvisen od številnih dejavnikov, kot so višina nosečnosti v času uživanja alkohola, genetska sposobnost metaboliziranja alkohola pri materi in količina zaužitega alkohola. Močan vpliv ima predvsem popivanje, bistveno manjši vpliv pa ima občasno zaužitje ene merice alkohola na dan (opomba: 10 g ali 1 merica alkohola = 1 dl vina = 2,5 dl piva = 2,5 dl mošta = 0,3 dl žganja). Ker pa natančnega vpliva alkohola na plod v nosečnosti in na otroka med dojenjem ne poznamo, se svetuje v tem obdobju popolno abstinenco od alkohola. Ker večina žensk ni odvisnih od alkohola, je to predvsem stvar odločitve.

UPORABA TOBAKA

Kajenje v nosečnosti vpliva na plod v maternici. Povzroči lahko prezgodnji porod, zastoj rasti ploda, nenadno smrt novorojenčka in prezgodnji razpok plodovih ovojev. Podoben učinek ima tudi pasivno kajenje. Kajenje v nosečnosti povzroča zmanjšano oksigenacijo ploda, saj izpostavljenost cigaretnemu dimu akutno zmanjša pretok skozi posteljico, kar je najverjetneje posledica z nikotinom povzročenega vazospazma. Posteljice kadilk imajo strukturne spremembe (manj žil, zadebeljeno membrano), ki povzročijo nenormalno izmenjavo plinov skozi posteljico. V preteklosti je veljalo, da na razvoj ploda vpliva predvsem dnevno kajenje večjih količin cigaret, sedaj pa vemo, da vpliva prav vsaka cigareta, ki jo nosečnica pokadi.
Kajenje je fizično zelo zasvojljivo, ne spreminja pa osebnostno. Ob prekinitvi kajenja ni potrebno zdravljenje s strani specialistov psihiatrov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti od nedovoljenih drog; pomoč lahko poteka na ravni primarnega zdravstva. Ključna pa je predvsem individualna odločitev za prenehanje kajenja. Močno pomaga, če se za prenehanje kajenja odločita oba partnerja hkrati.

NASILJE S STRANI INTIMNEGA PARTNERJA

Rek, da vsaka peta ženska pade po stopnicah, še kako drži in tudi raziskava, izvedena na slovenskih ženskah po porodu, je pokazala enake rezultate. Intimno partnersko nasilje se nanaša na vedenje intimnega partnerja ali nekdanjega partnerja, ki povzroča fizično, spolno ali psihološko škodo. Psihološko nasilje lahko vsebuje različne oblike nasilnih taktik, kot so poniževanje, kričanje, nadzorovano vedenje, zalezovanje, osamitev, grožnje s prekinitvijo razmerja ali grožnje z odvzemom otrok, vendar ni omejeno le na te. Ženske, ki so žrtve nasilja, se na videz ne razlikujejo od drugih žensk in jih ne moremo prepoznati ne po stopnji izobrazbe ne po ekonomskem statusu, zato jih je treba o tem povprašati. Edini znani dejavnik tveganja za nasilje v nosečnosti je zgodovina nasilja, tudi nasilje v otroštvu. Nasilje v nosečnosti povezujejo s prezgodnjim porodom in majhno porodno težo. Ženske, ki so bile izpostavljene fizičnemu ali spolnemu nasilju v odrasli dobi, pogosteje rodijo s carskim rezom. Ponekod nasilje v nosečnosti povezujejo tudi s splavom in mrtvorojenostjo. Nasilje pri ženski lahko izzove depresijo, anksioznost, motnje hranjenja, nespečnost in posttravmatski stres ter v hujši obliki lahko pripelje tudi do samomora. Ženske, ki so žrtve nasilja, se pogosteje tudi zatekajo k alkoholu ali kajenju. Nosečnost je obdobje, ko ženska pogosteje prihaja v stik z zdravstvenimi delavci, ki jo lahko aktivno spodbudijo k razkritju nasilja in ukrepanju. S tem lahko ženska zaščiti sebe in svoje otroke. Ponudi se ji različne oblike pomoči, ki so v državi dostopne.
Presejanje na depresivne in anksiozne motnje, odvisnosti in nasilje je pomemben del obporodnega varstva naših nosečnic. Ob prepoznavi in ustreznem ukrepanju lahko pozitivno vplivamo tako na žensko in otroka kot na partnerski odnos in družino v celoti. Pomembno je, da ženska ve, da njena občutja niso redkost, da v svoji stiski ni sama in da pomoč obstaja.