Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Porod je minil in prav tako medicinska oskrba v porodnišnici. Ko se otročnica z novorojenčkom vrne domov, se začne obdobje, ki si ga je družina prej lahko le predstavljala in o njem razmišljala. Kljub občutkom sreče in ponosa otročnica lahko občasno čuti nemoč in tesnobo, ker ne ve, ali je z otrokom vse prav in ali bo zmogla zadovoljiti njegove potrebe. 2

Ko v družini zasije sončni žarek


Prvi dnevi po prihodu iz porodnišnice v domače okolje so za mamice najtežji. Težke trenutke delijo s patronažnimi medicinskimi sestrami, ki jih obiskujejo v prvem mesecu otrokove starosti in poskrbijo, da se mamica in otrok dobro počutita. Prvi obisk pri mladi družini opravi patronažna medicinska sestra že naslednji dan po prihodu iz porodnišnice. Izjema so le družine, kjer sta bila mamica in novorojenček odpuščena iz porodnišnice čez vikend ali na praznik. Patronažna medicinska sestra pri mladi družini izvaja zdravstveno nego in zdravstveno vzgojo. Ko pride v družino novi član, se morajo vsi prilagajati in sprejemati nove vloge. Oče in mati prestajata največje preizkušnje. Ob prihodu iz porodnišnice je mati ponavadi precej izčrpana in ni kos vsem opravilom, ki jih je prej opravljala z lahkoto. Počutje je pogosto odvisno tudi od poteka poroda. Priporočljivo je, da si za ta čas družina zagotovi pomoč v gospodinjstvu. Navadno priskočijo na pomoč mame, tete ali drugo sorodstvo, če pa to ni mogoče, sta mlada starša prepuščena svoji iznajdljivosti. Nega novorojenčka zahteva od mamic veliko časa, zato so utrujene in potrebne počitka. Pogosto jih čaka še kup gospodinjskih opravil, ki so jim samo v breme. Mamice so pogosto nezadovoljne, ker niso kos vsemu. Dobro je premisliti, kaj je nujno postoriti in kaj lahko počaka na ugodnejši trenutek. Dejstvo, da je mamica na porodniškem dopustu, ne pomeni, da bo idealna mati in idealna gospodinja. Pomembno je, da je mati spočita in naspana, ker bo le tako zmogla zadovoljiti otrokove potrebe. Pomembno je tudi, da starša uživata ob otroku in imata čas tudi drug za drugega.

VLOGA OČETA NI ZANEMARLJIVA

Čustvena opora partnerja je za mamico zelo pomembna in ji daje možnost, da si odpočije in tako pridobi energijo, ki jo potrebuje za skrb in nego otroka. Pozitivna partnerjeva sporočila mamico pomirjajo, ji zmanjšujejo občutek tesnobe in napetosti. Svetujemo, da si partnerja razdelita vloge, kaj bo kdo delal in kdaj. Raziskave so dokazale, da se otrok telesno in duševno veliko bolje razvija, če je oče intenzivno vključen v njegovo življenje. Zato je pomembno, da oče vzpostavi stik z otrokom prek pestovanja, nošenja, igranja, sprehajanja, previjanja in kopanja. Novorojenček je najzadovoljnejši takrat, ko se dotika mamine kože, čuti njeno toplino in utrip srca. Tudi očka naj čim prej po rojstvu otroka vzame v naročje in se dotika njegove kože. Otrok bo kmalu zaznal očetov vonj in se v njegovem naročju hitro počutil varno.Za mamico sta nega otroka in skrb zanj zelo zahtevna, zato od partnerja pričakuje še več ljubezni, opore in razumevanja kot pred rojstvom otroka.

DOJENJE JE IZJEMNO POMEMBNO

Pobuda za Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU) v Sloveniji izhaja in je nadaljevanje uspešne mednarodne pobude za Novorojenčkom prijazne zdravstvene ustanove, ki sta jo skupaj pričeli Svetovna zdravstvena organizacija in Unicef.
Pobuda Novorojenčkom prijazne zdravstvene ustanove se je pričela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi hitrega upadanja dojenja, predvsem v razvitem svetu. Izdelovanje in agresivno trženje umetne hrane je precej prispevalo k upadanju naravnega in najustreznejšega načina hranjenja v najzgodnejšem obdobju otrok. Pri upadanju dojenja je imelo precejšnjo vlogo tudi zdravstveno osebje, ki mater ni ustrezno vzpodbujalo in jim pomagalo ob začenjanju in vzdrževanju izključnega dojenja v prvih šestih mesecih življenja.
Maja, 1996 je bil ustanovljen Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri tedanjem slovenskem odboru za Unicef. Leta 1998 se je pričelo zunanje ocenjevanje porodnišnic za naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V prvih štirih letih pobude za Novorojencem prijazna porodnišnica je bilo po izobraževalnih, organizacijskih in strokovnih naporih in po zunanjih komisijskih ocenjevanjih proglašenih 10 porodnišnic od vseh 14 porodnišnic v Sloveniji. Tako se v Sloveniji rodi 85 odstotkov otrok v eni od Novorojencem prijazni porodnišnici, kar predstavlja največji odstotek med 10 državami, novimi pristopnicami EU. V Sloveniji po perinatalnem informacijskem sistemu, ki že več kot 10 let zajema podatke iz vseh slovenskih porodnišnic, ob odpustu v povprečju doji 96 odstotkov žensk. Podatki pa kažejo, da se pogostnost izključnega dojenja po odpustu iz porodnišnic prehitro zmanjšuje in matere prezgodaj posegajo po prilagojenem mleku. V porodnišnicah se ležalne dobe skrajšujejo, ravno tako ni ustrezno izobraženega kadra za izvajanje spodbujanja in podpore zgodnjega dojenja. Vse to je Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Unicef Slovenije spodbudilo, da so ob projektu za Novorojencem prijazna porodnišnica, pričeli načrtovati novo pobudo za Dojenju prijazne zdravstvene ustanove. Tako bi pomagali izboljšati zdravstveno oskrbo ter podporo doječih mater in njihovih otrok v vsem zdravstvenem sistemu. Dojenju prijazne zdravstvene ustanove bodo pomagale spodbujati in vzdrževati dojenje kot naravno, zdravo, koristno, praktično in prijazno hranjenje naših otrok.
Novorojenčkom prijazne zdravstvene ustanove uspešno spodbujajo zgodnje začetke dojenja, Dojenju prijazne zdravstvene ustanove pa bodo nadaljevale njihovo uspešno delo pri vzdrževanju izključnega dojenja do 6. meseca starosti otroka in nato ob ustrezni prehrani do dveh let ali dalj.

KDO JE NOVOROJENČEK

S pojmom novorojenček označujemo obdobje otrokovega življenja od rojstva do končanega četrtega tedna (28 dni) starosti. Od končanega prvega meseca starosti do konca prvega leta življenja otroka imenujemo dojenček. Patronažna medicinska sestra obišče novorojenca štirikrat v njegovem svojstvu. Kadar so potrebe po obiskih večje, se poveže z izbranim pediatrom. Izvajanje zdravstvene nege novorojenca in zdravstvena vzgoja staršev patronažna medicinska sestra na vsakem obisku novorojenca obravnava glede na življenjsko važne aktivnosti. Med izvajanjem zdravstvene nege starše poučuje, jim svetuje, jih informira in vzgaja.
Novorojenec naj biva v čistem, dobro prezračenem prostoru. Najprimernejša temperatura okolice za oblečenega novorojenca je 22 stopinj Celzija do 24 stopinj Celzija, za slečenega pa okoli 30 stopinj Celzija, pri relativni vlagi zraka okoli 50 odstotkov.
Izključno dojenje do 6. meseca starosti otroka in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani do 2 let in dalj je najboljši način hranjenja, ki ima za zdravega otroka, mater, družino in družbo bistvene prednosti pred zalivanjem z umetno hrano. Prednosti dojenja pred umetno hrano so očitne. Otrok se najlepše in najbolje razvija in raste ob materinem mleku. Otroci, hranjeni z materinim mlekom, so bolj zdravi, ker materino mleko vsebuje zaščitne snovi in otroke varuje pred okužbami. Materino mleko ne vsebuje klic, je ravno prav toplo, najlažje prebavljivo in tudi najcenejše. Dojenje je pomembno za otrokov duševni in socialni razvoj, saj sta mati in otrok stalno povezana. Mati in otrok se med dojenjem spoznavata, razvijata občutek pripadnosti in sta zadovoljna. Mati naj doji na željo otroka, vendar ne manj kot 8-krat v 24 urah. Otrok naj bo dojen tudi ponoči. Kadar dojenje res ni mogoče, otroku ponudimo prilagojeno mleko. Hranjenje s prilagojenim mlekom zahteva precej več dela in natančnosti kot dojenje. Stekleničke in dude morajo biti povsem čiste in sterilizirane, da ne pride do morebitnih prebavnih motenj. Bakterije se v toploti in zraku začnejo hitro razmnoževati. Vedno je treba upoštevati navodila za pripravo prilagojenega mleka. Priporočljivo je, da za vsak obrok pripravimo svežo mešanico.Ostanek mleka, ki ga otrok ne poje, zavržemo in ga nikoli ne pogrevamo. Mlečni prah mešamo s prekuhano vodo, ohlajeno na primerno temperaturo. Otrok, hranjen s prilagojenim mlekom, naj se vedno hrani v materinem naročju. Pomembno je podiranje kupčka po vsakem obroku.
Telesna nega novorojenčka se izvede enkrat na dan, najbolje vedno ob istem času. Novorojenčka se prvič okopa, ko je popek popolnoma zaceljen. Otrok naj bo previt vsaj šestkrat na dan. Pri vsakem previjanju anogenitalni del natančno umijemo in namažemo z zaščitno kremo. Otroka previjamo v plenice za enkratno uporabo ali bombažne plenice. Do ultrazvočnega pregleda se svetuje široko povijanje. Popek novorojenčka se čisti s 70 odstotnim alkoholom in sterilnimi zloženci trikrat na dan, vse dokler se popek popolnoma ne zaceli. Novorojenec naj bo vsak dan preoblečen v sveže perilo. Oblečen naj bo v dve majčki in žabice. Kapico namestimo le po kopanju ali ob odhodu na sprehod. Novorojenček večino dneva prespi. Ležišče je lahko košarica ali pa posteljica z zaščitno ograjo. Ležišče naj bo ravno, posteljno perilo pa iz bombaža. Telesno lego menjavamo po vsakem obroku: desni bok, levi bok in hrbet. Gibanje vzpodbujamo s pestovanjem, previjanjem in nego otroka. Brcanje in gibanje z rokami mu omogočimo z udobnimi oblačili. Pri negi je treba upoštevati metodo » handlinga«, da ne spodbujamo primitivnih refleksov.
Otrok mora biti pod stalnim nadzorom odrasle osebe, previjalne površine morajo biti zaščitene, postelja pa mora imeti zaščitno ograjo. Otroka se pelje prvič na sprehod poleti konec prvega tedna starosti, pozimi pa konec drugega oz. tretjega tedna starosti, če temperatura ne pade pod zmrzlišče. Prvi sprehodi naj bodo kratki 5 – 10 minut in jih postopoma povečujemo. Poleti je treba otrokovo kožico zavarovati s kremo z zaščitnim faktorjem. Hudi vročini in soncu otroka ne izpostavljamo. Novorojenček naj dobi že prvo igračko, ki se obesi na posteljico. Primerne so živobarvne, pisane igračke. Otrok uživa ob poslušanju umirjene glasbe. Otrok svoje nezadovoljstvo pokaže z jokom, izrazom obraza in položajem telesa. Pomembno je, da otrok živi v mirnem domačem okolju in je obdan z znanimi osebami. Otrok ima potrebo po pestovanju in ljubkovanju, zato potrebuje telesni stik s starši. Prvi pregled novorojenčka pri izbranem pediatru naj bo pri starosti en mesec in ultrazvoku kolkov po šestem tednu starosti.

OTROČNICA

Poporodno obdobje imenujemo tisto obdobje po porodu, ko se telo povrne v stanje pred nosečnostjo, če nosečnost in porod ne puščata trajnih posledic. Medtem ko se vnanje spolovilo, rodila in plodila vračajo v prejšnje stanje, se dojke pričnejo večati, v njih prične nastajati mleko, katero je edina primerna hrana za novorojenčka. Poporodna doba se prične tri ure po iztrebitvi posteljice. Delimo jo v poporodno dobo v ožjem smislu besede, ki traja devet dni, in širšo poporodno dobo, ki traja šest tednov po porodu. Žena se imenuje otročnica.
Nosečnost in porod sta za otročnico velik psihični in fizični napor. Ko se otročnice vrnejo iz porodnišnice, so pogosto izčrpane, neprespane in zaskrbljene za otroka, čeprav so si ga želele in ga z veseljem pričakovale. Pogosto so zbegane in imajo občutek tesnobe. Patronažna medicinska sestra mora to stanje razumeti in vedeti, da je to nekaj povsem običajnega. Pri otročnici si mora pridobiti zaupanje, jo vzpodbujati in opogumljati v zaupnem pogovoru in prijateljskem svetovanju.
Patronažna medicinska sestra oceni potrebe po zdravstveni vzgoji in zdravstveni negi. Skuša ugotoviti, kakšne težave ima pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb in kako je težave reševala do prihoda patronažne medicinske sestre. Patronažna medicinska sestra obišče otročnico dvakrat v njenem svojstvu. Kadar so potrebe po obiskih večje, pa se poveže z izbranim ginekologom ali izbranim osebnim zdravnikom.
Dihanje je proces, pri katerem gre kisika v telo, se prenaša do celic v telesu in odhaja ogljikov dioksid iz telesa. Ta življenjska aktivnost je za vsakega človeka vitalnega pomena. Od dihanja je odvisna kvaliteta človekovega življenja. Z nemotenim dihanjem je zagotovljeno nemoteno izvajanje vseh življenjskih aktivnosti. Otročnica naj biva v stanovanju, ki je čisto in večkrat na dan prezračeno. Otročnica naj redno izvaja dihalne vaje. Kajenje se otročnici odsvetuje.
Zdrave otročnice imajo normalno telesno temperaturo. Vsaka temperatura nad 37,5 stopinj Celzija je nepravilna in sumljiva na infekcijo. Pulz je pri zdravih otročnicah okoli 60 udarcev na minuto ter miren in poln.
Krvni pritisk je normalen od 120/60 do 140/90. Ženam, ki so imele nosečnostno toksemijo, je treba nameniti posebno pozornost.
Maternica se po porodu močno krči in iztiska ostale jajčne ovoje in krvne strdke. Vsak dan se skrči približno za en prst. V prvih šestih dneh se skrči do polovice med popkom in simfizo, deveti dan se tiplje tik nad simfizo, dvanajsti dan pa izgine za simfizo.
Pri ženah, pri katerih je potrebno operativno dokončanje poroda – carski rez – je krčenje maternice počasnejše, zato si pri oceni krčenja pomagamo z videzom čišče. Dojenje pospešuje krčenje maternice. Maternična votlina je po porodu velika rana. Iz nje se izloča izcedek, ki se imenuje čišča. Izcedek je prve dni krvav, nato pa postopoma do tretjega tedna po porodu postane normalen. Največ čišče je 3. do 4. dan po porodu. Opazujemo barvo, količino, gostoto in vonj. Več čišče imajo žene, ki dojijo. Predloge naj otročnica menja večkrat dnevno.
Prve dni po porodu izločajo ledvice veliko seča. Sečnik otročnice je zelo raztegljiv in včasih drži tudi po več litrov vode, ne da bi otročnica imela občutek, da jo tišči na vodo. Prve dni po porodu naj gre otročnica na vodo najmanj štirikrat na dan, četudi ne čuti potrebe. Izločanje seča lahko ovirajo oteklo in ranjeno zunanje spolovilo, zmanjšana napetost mehurja ali otekle sluznice.
Redno odvajanje je ravno tako pomembno kot izločanje urina. Črevesje je leno zaradi hormonov in raztegnjene trebušne stene. Priporočljivo je, da otročnica odvaja vsak dan ali vsaj vsak drugi dan. Pomaga si lahko z blagimi odvajali. Važna sta tudi pravilna prehrana in dovolj pitja tekočin. Velikokrat delajo otročnici težave hemoroidi. Otročnica blaži bolečine s hladnimi obkladki in raznimi mazili. Pomembno je tudi, da se po vsakem odvajanju umije s hladno vodo.
Otročnica naj se prha najmanj enkrat na dan. Prhanje naj bo temeljito, s toplo vodo in v topli kopalnici. Uporablja naj nevtralna, neparfumirana mila. Glavo si lahko umije takoj po porodu. Roke naj si pogosto umiva z milom, vsekakor pa pred vsakim dojenjem, pred jedjo, po vsakem odvajanju in mokrenju ter menjavi predlog. Vsaj dvakrat na dan naj si umije zobe, najbolje po vsaki jedi. Kopanje v kadi se odsvetuje do šestega tedna po porodu.
Otročnica, ki ima epiziotomijsko rano, naj pazi, da je presredek ves čas celjenja čist in suh. Priporočljivo je prhanje z mlačno vodo po vsakem odvajanju in mokrenju. Pomembna sta redna menjava predlog in ležanje na levem boku, da čišča in urin ne vlažita šivanega mesta. Šivi se sami razgradijo deseti dan.
Dojke ne potrebujejo posebnega umivanja, dovolj je ob prhanju celega telesa. S pogostim umivanjem dojk odstranimo z bradavic zaščitni filter, bradavice se izsušijo, razpokajo in tako se odpre pot bakterijam. Bradavice so že naravno zaščitene z materinim mlekom, ki je najboljši uničevalec bakterij, poleg tega lojnice na bradavicah in bradavičnem kolobarju izločajo snov, ki deluje kot zaščitni faktor. Po vsakem dojenju naj mati bradavice posuši na zraku in jih nato pokrije s posebnimi blazinicami ali prelikano in čisto tkanino.
Spanje in počitek sta nujno potrebna za premagovanje psihične in fizične utrujenosti. Otročnica potrebuje mir in mnogo spanja. Samo spočita in naspana otročnica bo tudi ponoči sposobna poskrbeti za svojega otroka, ne bo nervozna, imela bo dovolj mleka in tako bo zadovoljen tudi otrok.
Otročnica, ki doji, naj ima 4-6 enakomerno razporejenih obrokov na dan. Uživa naj zdravo, varovalno hrano. Posamezen obrok ne sme biti preobilen in mora vsebovati sadje ali zelenjavo, beljakovinsko živilo in izdelke iz žit. Omeji naj uživanje sladkorja, uporabo ostrih začimb in kuhinjske soli. V času dojenja naj se popolnoma odpove kajenju. Za tvorbo mleka črpa telo energijo iz mlečnih zalog. To pomeni, da dojenje prispeva k hitrejši izrabi odvečnih maščob in s tem znižuje telesno težo. Doječe matere naj popijejo dovolj tekočine. Alkoholu in gaziranim pijačam naj se v času dojenja popolnoma odpovedo.
Otročnica naj bo oblečena primerno temperaturi in letnemu času. Obleka naj bo iz pralnih materialov in primerne velikosti. Spodnje perilo naj bo iz bombaža, da se lahko pere na 90 stopinj Celzija. Spodnje perilo naj menja vsaj enkrat na dan. Perilo, ki je sveže in primerne velikosti, obvaruje otročnico pred infekcijami in poškodbami, omogoči ji dobro počutje.
Gibanje je ena osnovnih lastnosti živih bitij. Zaradi motene gibljivosti so motene potrebe po dihanju, vzdrževanju telesne temperature, odvajanju, spanju in počitku, varnosti pripadnosti in samospoštovanju. Otročnica naj se giblje v mejah svoje zmožnosti. Takoj ko se čuti sposobna, naj začne s kratkimi sprehodi. Redno naj telovadi in izvaja trening mišic medeničnega dna.
Spretnost komuniciranja pomeni pošiljati izraženo sporočilo tako, da ga drugi brez težav razume, in pazljivo poslušanje, ki zagotavlja, da drugega razumemo. Spoštovanje neokrnjenosti, posebnosti in enkratnosti vsake otročnice mora biti osnovno načelo patronažne zdravstvene nege. Patronažna medicinska sestra mora izražati občutljivost in prilagodljivost ter otročnici nuditi oporo in pomoč. Nujna je učinkovita in primerna komunikacija. Po porodu so otročnice občutljive in precej čustveno labilne. Svoje občutke strahu izražajo nad samim seboj in otrokom. Vendar se kmalu po porodu umirijo. Delo otročnico zaposli, zadovolji, ji dviguje samozavest. Zadovoljna bo, če bo znala oskrbeti sebe in svojega otroka. Gospodinjska dela naj po porodu opravlja partner ali kdo drug v družini. Občutek varnosti daje otročnici moč in trdnost, da vstopa v življenje pogumno, z zaupanjem vase in optimizmom, da se izogiba neprestanemu strahu, plahosti in napadalnosti. Vstop v obdobje starševstva je eno najbolj kritičnih obdobij, ki potrebuje fizično, psihično in socialno varnost. Dobri intimni odnosi, skupaj z drugim, prispevajo največ k občutku osebne sreče.
Bistvo spolne vzgojenosti so skladni medsebojni odnosi obeh partnerjev. Vsaka vzgoja je dolgotrajen proces, zato se mora spolna vzgoje začeti že na materinih prsih, kjer otrok prvič občuti ljubezen in zaščito. S telesnim stikom se lahko izrazita ljubezen in povezanost, značilna za odnose med starši in otroki ter partnerjema. Spolne odnose nekateri odsvetujejo 2–3 tedne po porodu, drugi pa 6 tednov – vsekakor dokler ni zaceljena epiziotomijska rana in ne preneha čišča.
Patronažna zdravstvena nega otročnic in novorojenčkov je izredno pomembna za varovanje reproduktivnega zdravja, zdravja otrok in družin. Patronažna medicinska sestra deluje na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Ljudem pomaga, jih podpira in uči samooskrbe in krepitve zdravja. Temeljna metoda njenega dela je hišni obisk, kjer poleg negovalnih intervencij izvaja tudi zdravstvenovzgojno delo posameznika, družine in skupine. Z zdravstveno vzgojo razvijamo pri posamezniku sposobnost, da bo zdravje doživel kot vrednoto in se zavedal dolžnosti za ohranitev zdravja. Varno materinstvo je tudi srečno materinstvo.

Brigita Kraševec, dipl.med.sestra
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Šiška