Prehrana in zdravje

Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga posameznika in družbe. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv na ohranjanje in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena od ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, rak, debelost, bolezni kostno-mišičnega sistema itd. [1,2].
Kronične nenalezljive bolezni sodijo med vodilne vzroke smrti in prezgodnje umrljivosti. Zaradi dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti povzročajo tudi veliko družbeno breme. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok umrljivosti po vsem svetu [3]. Tudi v Sloveniji ostajajo najpogostejši vzrok smrti; v letu 2019 so predstavljale 38 % vseh smrti [4]. Število obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2 se iz leta v leto povečuje. Glede na porabo zdravil za zniževanje sladkorja v krvi je bilo leta 2019 v Sloveniji 5,5 % obolelih. Delež je še večji, saj nekateri bolniki uravnavajo sladkor brez zdravil, nekateri pa ne vedo, da se je pri njih pojavila sladkorna bolezen [4]. Incidenca raka raste, število zbolelih se je v zadnjem desetletju povečevalo za povprečno 2 % na leto [4].
Ocenjuje se, da je približno 70 % prezgodnjih smrti v odrasli dobi posledica zdravstvenih vedenj, ki se začnejo v otroštvu in adolescenci. Z zdravjem povezani dejavniki tveganja, vključno s prekomerno telesno težo in debelostjo, telesno neaktivnostjo, uporabo substanc in slabo prehrano, bistveno prispevajo k razvoju bolezni in slabemu zdravju v poznejšem življenju. Prekomerna telesna teža ter debelost v otroštvu in adolescenci predstavljata pomembno tveganje za prezgodnjo umrljivost in telesno obolevnost pozneje v življenju, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, astmo in nekaterimi vrstami raka [5]. Po podatkih SLOfit (nacionalni sistem spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine – športnovzgojni karton) je v bilo v Sloveniji v šolskem letu 2021/22 prekomerno telesno težkih 18,2 % fantov, z debelostjo jih je živelo 6,2 % in z morbidno debelostjo 1,8 %. Pri dekletih so ti odstotki nekoliko nižji, 16,7 % za prekomerno prehranjenost, 4,7 % za debelost in 1,4 % za morbidno debelost. Na reprezentativnem vzorcu petletnikov so ocenili, da je 17 % dečkov in 21 % deklic prekomerno telesno težkih in debelih [6].
Ne le pri nas, številne raziskave v Evropi in po svetu kažejo, da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter posledično debelost bolj razširjeni med prebivalci, družinami in otroki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Vrtčevsko in šolsko okolje sta okolji, ki lahko izrazito in pomembno podpreta zdrave prehranske navade otrok in mladostnikov. Obenem ponujata vsem otrokom enake možnosti, še dodatno skrb pa namenjata ranljivim [6].

UREDITEV PREHRANE V SLOVENSKIH ŠOLAH

Države si zaradi globalnega problema nezdravega življenjskega sloga in s tem povezanih bolezni prizadevajo za vzpostavitev in udejanjanje politik šolske prehrane, ki bi čimbolj podprle cilje za zmanjševanje kroničnih nenalezljivih bolezni. V Sloveniji imamo podobno kot v nekaterih skandinavskih državah (Švedska, Finska in Islandija) preko 70-letno tradicijo šolske prehrane. Norveška v primerjavi z ostalimi skandinavskimi državami urejenega sistema šolske prehrane na nacionalni ravni ni nikoli vzpostavila. Prav tako ima le malo šol na Norveškem šolsko kuhinjo in jedilnice. Večina otrok (95 %) prinaša s seboj hladne obroke: kruh, namaz in sir. Italija ima decentraliziran sistem izobraževanja, kar vpliva tudi na tamkajšnji sistem šolske prehrane. Podatki italijanskega Ministrstva za zdravje kažejo, da ima približno 73 % osnovnih šol urejeno oskrbo z obroki, 50 % pa jih zagotavlja zdrave prigrizke (npr. sadje in jogurt). Večina javnih šol sklene pogodbo z zunanjim dobaviteljem prehrane. Nemčija ima šolsko prehrano organizirano decentralizirano. Zakonodaje na tem področju nima urejene, kar vodi v različne prakse prehranjevanja v šolah med zveznimi deželami.
Slovenija sodi med države z urejenim sistemom šolske prehrane, kjer imata na nacionalni ravni ključno vlogo zdravstveni in izobraževalni resor. Smernice zdravega prehranjevanja so predvidene z zakonom in so za vzgojno-izobraževalne zavode v Sloveniji obvezujoče. Pripravijo se v sodelovanju med stroko izobraževalnega in zdravstvenega sektorja, potrdi pa jih Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Vključujejo vzgojni vidik, ki je vezan na izobraževanje o zdravi prehrani, ter zdravstveni vidik, katerega cilj je usmerjen v kakovost ponudbe obrokov [7].
Prve prehranske smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih [9] so bile v okviru implementacije prvega nacionalnega programa prehranske politike sprejete leta 2005 [8]. V kontekstu družbenih izzivov, ki naslavljajo prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo in spreminjajoče se podnebje, se je pokazala potreba po nadgradnji obstoječih smernic s trajnostno vzdržnimi prehranskimi priporočili. Smernice, osnovane na definiciji, ki opredeljuje zdravo prehrano kot prehrano, ki spodbuja zdravje, preprečuje bolezni, zagotavlja zadosten vnos zdravju koristnih hranil in preprečuje uživanje zdravju škodljivih snovi, je bilo treba prilagoditi trajnostno naravnani opredelitvi zdravega prehranjevanja. Slednja poleg smernic in priporočil zdravega prehranjevanja vključuje tudi priporočila za izbiro živil in izvajanje prehranskih ukrepov, ki imajo majhen vpliv na okolje, so cenovno dostopni in kulturno sprejemljivi [10]. Leta 2023 so bile tako sprejete nove, posodobljene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih [11], ki sledijo načelom: a) zagotavljanja optimalnega razvoja in uravnoteženega prehranjevanja, b) spodbujanja ustreznih prehranskih navad in razvijanja pozitivnega ter odgovornega odnosa do hrane, c) uresničevanja trajnostnega razvoja, d) obvladovanja, zmanjševanja in preprečevanja odpadne in zavržene hrane ter e) celostnega pristopa. Strokovne usmeritve in navodila smernic opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative, način priprave šolske prehrane in časovni okvir za njeno izvedbo.

IZBOR ŽIVIL

Smernice opredeljujejo izbor zdravju in okolju prijaznih živil, kjer se prednostno za vsakodnevno prehrano izbirajo nepredelana ali minimalno predelana živila (npr. sveža zelenjava, sadje, stročnice, sveže oz. zamrznjeno meso, ribe, jajca, moka, žita, navadni jogurt, kislo zelje), v manjšem deležu se za občasno vključevanje v prehrano izberejo kakovostna in prehransko ustreznejša tehnološko predelana živila (npr. kosmiči z manj sladkorja ali brez dodanega sladkorja, sadni jogurt z manj sladkorja ali brez dodanega sladkorja, piščančje prsi z manj soli, polnozrnati rogljiček s semeni, mesni namaz z manj soli in maščob); ne naročajo pa se visoko ali ultra procesirana živila (npr. sladke pijače, sladki napitki, instant juhe, jušne osnove ali začimbne mešanice z dodatkom ojačevalcev okusa), živila s prehransko neugodno sestavo (npr. palmina in kokosova maščoba), izdelki z alkoholom ali kofeinom ter potencialno onesnažena živila (npr. dolgožive morske ribe iz prostega ulova) [11].

PRINCIP ZDRAVEGA KROŽNIKA

Načrtovanje obrokov sledi principu prehranskega krožnika, ki določa, da je vsak obrok sestavljen tako, da hkrati vključuje živila iz naslednjih skupin: a) kakovostna ogljikohidratna živila, kot so kaše, kruh in testenine iz polnovredne moke, neoluščen riž in drugi polnovredni žitni izdelki ter krompir, b) zelenjava in/ali sadje, ki sta prednostno sveža, iz lokalnega okolja, sezonska in ekološka, c) kakovostna beljakovinska živila tako živalskega (mleko in priporočeni mlečni izdelki, puste vrste belega in rdečega mesa, jajca, mastne ribe) kot tudi rastlinskega izvora (stročnice: fižol, leča, čičerka idr.) ter njihovi izdelki, d) kakovostne maščobe (olje oljne ogrščice, oljčno olje, sončnično olje, sojino olje oziroma druga olja z ugodno maščobnokislinsko sestavo) v zmernih količinah. Smernice v okviru načrtovanja obrokov podrobneje opredeljujejo tudi pogostost mesečne vključitve, optimalno izbiro ter predlog vključitve posameznih skupin živil v kosila in druge šolske obroke – ob upoštevanju priporočil ustrezne energijske in hranilne sestave obrokov za različne starostne skupine otrok in mladostnikov. Rdeča nit skozi celoten dokument je načrtovanje zdravih in uravnoteženih obrokov tako, da ti vključujejo čim več različnih živil znotraj posameznih skupin, kar prispeva k pestrosti jedilnika po barvi, okusu, vonju, teksturi in načinu priprave. Posebej sta izpostavljena okoljski in zdravstveni vidik z vključevanjem lokalne in sezonske ponudbe, značilne za slovensko okolje (tipične sezonske jedi ter sezonska zelenjava in sadje). Smernice opredeljujejo tudi količinske normative (porcije) prehranskih potreb za različne starostne skupine [11].

ŠOLSKE AKTIVNOSTI IN PROJEKTI

Zakon o osnovni šoli določa [12], da morajo šole v letnem delovnem načrtu opredeliti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bodo spodbujale zdravo, kulturno in trajnostno prehranjevanje. Večina osnovnih šol je vključenih v projekt Šolske sheme [13], katerega namen je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih proizvodov pri otrocih, s poudarkom na lokalni pridelavi, ter izboljšati prehranske navade otrok. Veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol se odzove tudi na projekt Tradicionalni zajtrk [14], ki predšolske otroke, učence, dijake ter širšo javnost osvešča o pomenu zajtrka, lokalno pridelanih in predelanih slovenskih živilih, kmetijstvu in čebelarstvu ter vplivu predelave hrane na okolje. Nekatere šole so vključene v program Slovenska mreža zdravih šol [15], ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Vedno več šol se vključuje v programa Voda – naše bogastvo [16], ki učencem skozi različne aktivnosti omogoča raziskovanje vodnih teles v svoji okolici, ter Šola sobivanja [17], v okviru katerega potekajo različni projekti, ki celostno pokrivajo tematiko trajnostnega razvoja. Spodbujanje trajnostnih pristopov poskušajo šole same izvajati na različne načine: z gojenjem zeliščnih in začimbnih rastlin ter zelenjave v visokih gredah, spremljanjem količine odpadne hrane, obiski lokalnih kmetij in čebelarjev idr.

IZZIVI ŠOLSKE PREHRANE

Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih [12] so v osnovi namenjene tudi zavodom za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, a ne upoštevajo specifičnih potreb bolnih in okrevajočih otrok, tistih z motnjami prebave in presnove ali tistih, ki redno jemljejo zdravila. Zanje predstavlja prehrana po smernicah osnovno preventivno prehrano, ki se glede na zahteve medicinsko indiciranih diet ter zaznane motnje veščin hranjenja in požiranja po potrebi individualno prilagaja. Skladno z zakonodajo [18] so šole dolžne prilagoditi otrokovim zdravstvenim potrebam le malico, ostale dnevne obroke pa zagotavljajo v skladu s svojimi zmožnostmi [7]. V praksi si šole prizadevajo, da otroci s posebnimi prehranskimi potrebami in medicinsko indiciranimi dietami prejmejo vse obroke.
Neustrezna hranjenost je pogost zaplet pri otrocih z motnjo v nevrološkem razvoju. Vpliva tako na splošno zdravje kot tudi na kakovost življenja. Resnost težav s hranjenjem se na splošno poveča z zmanjšanjem splošne motorične funkcije in kognitivnih sposobnosti [19]. Prehranska ocena in podpora sta sestavni del oskrbe otrok z motnjo v nevrološkem razvoju, njun cilj pa zgodnje odkrivanje otrok, pri katerih obstaja tveganje za pojav s prehrano povezanih komorbidnosti.
V CIRIUS Vipava so vključeni otroci in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter otroci z avtističnimi motnjami, pri katerih so težave na področju hranjenja pogoste. Slednje so posledica motorične okvare struktur, ki sodelujejo pri hranjenju, ali njihove funkcije in/ali senzorične preobčutljivosti. Pri prehrani so zato pri nekaterih otrocih in mladostnikih v primerjavi z veljavnimi smernicami [12] potrebne številne prilagoditve v konsistenci, hranilni sestavi, energijski vrednosti, senzoričnih lastnostih ter načinu priprave šolskih obrokov. Podobno kot v zdravi populaciji je tudi pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami zdravo, varovalno in varno prehranjevanje pomembno, ker krepi zdravje, rast in razvoj ter preprečuje nekatere zdravstvene probleme, kot so prenizka/prekomerna telesna teža ali nezadostna preskrba z esencialnimi hranilnimi snovmi.
V Centru smo leta 2022 vzpostavili tim za motnje veščin hranjenja in požiranja, ki omogoča celostni pristop v smislu ocene, načrtovanja in izvajanja obravnave otrok s težavami na področju hranjenja ter vključuje strokovna znanja delovne terapije, logopedije, dietetike, zdravstvene nege, specialne in rehabilitacijske pedagogike ter klinične psihologije.
Že tretje leto izvajamo skupinsko terapijo za učence z motnjami hranjenja in požiranja, kjer poleg učenja veščin hranjenja in spodbujanja sprejemanja različnih živil opazujemo in krepimo tudi komunikacijske in socialne veščine. V posamezno obravnavo je vključenih pet otrok, starih med 7 in 8 let, z motnjo v duševnem razvoju in različno stopnjo gibalne oviranosti. Načrtovanih je 12 tedenskih intervencij, na katerih se otroci preko igre srečujejo s senzorično in hranilno različnimi živili. Uvodni gibalni aktivnosti sledi strukturiran ritual s posedanjem za mizo ter vodenimi igralnimi aktivnostmi spoznavanja in sprejemanja živil. Na podlagi tako imenovane Mreže uspešnosti ocenjujemo stopnje otrokove interakcije s hrano, razumevanje navodil, sodelovanje, socialno integracijo in vedenjski odziv. Analiza uspešnosti interdisciplinarne intervencije v šolskem okolju je pokazala, da se je sprejemanje živil z različnimi senzoričnimi in hranilnimi lastnostmi med učenci, vključenimi v obravnavo, bistveno izboljšalo v primerjavi s sprejemanjem živil pred pričetkom intervencije. Ugotovitve veljajo tako na nivoju skupine kot individualno.

V Sloveniji se z leti pomen šolske prehrane za krepitev in ohranjanje zdravja ter zmanjševanje socialno-ekonomskih razlik krepi, saj so prizadevanja tako izobraževalne kot tudi zdravstvene stroke usmerjena v zagotavljanje večje dostopnosti in boljših pogojev za zdravo prehranjevanje v šolah. Sistem šolske prehrane ni popoln, je pa dober in zdrav temelj za nadgradnjo s sodobnimi prehranskimi pristopi, ki bodo bolj vključujoča tudi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.