Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Udeležite se kakovostnega izobraževanja o GDPR in ZVOP-2!
Delavnice vodijo avtorji strokovnih člankov revije Vita
Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela oziroma dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Invalidnost pa je izguba pridobitne zmožnosti za katerokoli organizirano delo in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu, pri čemer imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost, delovne izkušnje in možnost poklicne rehabilitacije. The insured person’s profession is considered to be the job where they work or an activity based on which they are insured as well as any work that corresponds to the insured person’s physical and mental abilities, for which they have appropriate expert education, additional qualifications and work experience that are required for a specific work in compliance with the laws or collective agreements. Disability is the loss of earning capacity for any organised work as well as reduction or loss of capacity to work in one’s own profession, where special emphasis is placed on the level of expert education, additional qualifications, work experience and possibility of professional rehabilitation. 3

Pravice iz obveznega invalidskega zavarovanja in postopek


Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljen z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s 1. 4. 1992, je prva samostojna pravna ureditev tega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Ker je bilo to ozemlje pred samostojnostjo Republike Slovenije del drugih držav, so se uporabljali predpisi teh držav. Omenjeni zakon je bil pomembno spremenjen in dopolnjen v letih 1996 in 1998. Z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPIZ-1) je bila uzakonjena nova pravna ureditev, ki je stopila v veljavo s 1. 1. 2000, del, ki se nanaša na invalidsko zavarovanje, pa se je začel uporabljati s 1. 1. 2003. Veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami – v nadaljevanju ZPIZ-2) je začel veljati s 1. 1. 2013.

DEFINICIJA INVALIDNOSTI

Definicija invalidnosti je utemeljena v 1. čl. Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 159, v katerem je določeno, da je »invalid« oseba, katere možnosti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje, so bistveno zmanjšane zaradi telesne ali duševne okvare. Enako je opredeljen pojem »invalida« tudi v Priporočilu MOD št. 168. Definicija invalidnosti upošteva celoto splošnih in poklicnih delovnih zmožnosti zavarovanca. Pomeni, da se invalidnost ugotavlja kot izguba pridobitne zmožnosti (za katerokoli organizirano delo) in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne zmožnosti za delo v svojem poklicu, pri čemer imajo poseben pomen stopnja strokovne izobrazbe, dodatna usposobljenost, delovne izkušnje in možnost poklicne rehabilitacije. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela oziroma dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Za samozaposleno osebo, družbenika in kmeta se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.


Invalidnost je posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.


Pravice na podlagi invalidnosti so pogojene z obstojem invalidnosti, ki jo ugotavljajo izvedenski organi zavoda, in pogoji, ki jih določa zakon. Vzroki za nastanek invalidnosti so lahko poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen in poškodba zunaj dela Natančnejše pogoje o tem, kdaj je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, določa zakon. Poškodba pri delu, ki jo zavarovanec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, se od 1. 1. 2013 šteje kot poškodba pri delu le, če prevoz organizira delodajalec. Vzrok za nastanek invalidnosti vpliva tako na pogoje za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja kot tudi na odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Invalidnost se razvršča v tri kategorije:

  • I. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
  • II.kategorija – če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;
  • III. kategorija – če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

Pri invalidnosti II. ali III. kategorije se obvezno ugotavlja preostala delovna zmožnost zavarovanca in je podana:

  • če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ali
  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali
  • če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
  • če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

Drugo delovno mesto mora ustrezati zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati.

KAKO UVELJAVITI PRAVICE IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se začne na zahtevo:

  • zavarovanca oziroma njegovega zakonitega zastopnika,
  • osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika,
  • izvajalca medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom.

Če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena obvezna medicinska dokumentacija, se le-ta zahteva od osebnega zdravnika zavarovanca.


Ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden.


V Uradnem listu RS je objavljen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ureja organizacijo in način delovanja izvedenskih organov zavoda, postopek pri podaji izvedenskega mnenja, seznam obvezne medicinske dokumentacije in sestavine popolne delovne dokumentacije, ki je potrebna za podajo izvedenskega mnenja v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Splošni akti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in predpisan obrazec, ki ga izpolni osebni zdravnik za uvedbo postopka (Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja – OBR.IZ1) ter obrazci delovne dokumentacije (Delovna dokumentacija – OBR.DD-1; Delovna anamneza/delodajalec – OBR.DD-2; Delovna anamneza/zavarovanec – OBR.DD-2-MZ; Delovna anamneza/Zavod za zaposlovanje – OBR.DD-3), ki ga izpolni delodajalec, izvajalec medicine dela, Zavod RS za zaposlovanje ter zavarovanec, odvisno od statusa zavarovanca, so dostopni na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

PRAVICA DO INVALIDSKE POKOJNINE

Pravico do invalidske pokojnine pridobi:

  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo. Če pa je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, mora na dan nastanka invalidnosti izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe. Ti pogoji so izpolnjeni, če pokojninska doba zavarovanca pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti. Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se strokovno imenuje delovna leta, šteta kot polna leta. Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti.
Primera:

  • nastanek invalidnosti pri starosti 22 let; 22 – 20 = 2 leti, kar predstavlja delovna leta in četrtina znaša 6 mesecev, kar predstavlja minimalno pokojninske dobo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen;
  • nastanek invalidnosti pri starosti 56 let; 56 – 20 = 36 let, kar predstavlja delovna leta in tretjina znaša 12 let, kar predstavlja minimalno pokojninsko dobo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen.

Zavarovancu z višjo strokovno izobrazbo se delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, se delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti.
Primera:

  • nastanek invalidnosti pri starosti 28 let in pridobljena višja strokovna izobrazba; 28 –26 = 2 leti, kar predstavlja delovna leta in četrtina znaša 6 mesecev, kar predstavlja minimalno pokojninsko dobo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen;
  • nastanek invalidnosti pri starosti 57 let in pridobljena visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba; 57 – 29 = 28 let, kar predstavlja delovna leta in tretjina znaša 9 let in 4 mesece, kar predstavlja minimalno pokojninsko dobo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen.
PRAVICE NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI
  1. Pravica do poklicne rehabilitacije z usposobitvijo za delo s polnim delovnim časom, če je invalidnost nastala do dopolnjenega 55. leta starosti, ali za delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, če je invalidnost nastala do dopolnjenega 50. leta starosti in pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ki gre zavarovancu na podlagi II. kategorije invalidnosti. Po končani poklicni rehabilitaciji pa gre zavarovancu II. kategorije invalidnosti pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom oziroma pravica do dela na drugem delu s krajšim delovnim časom ter do začetka dela na drugem delu s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega, pravica do začasnega nadomestila. Po začetku dela na drugem delu s polnim delovnim časom gre zavarovancu pravica do nadomestila za invalidnost. Po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega gre zavarovancu pravica do delnega nadomestila.
  2. Pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom in pravica do nadomestila za invalidnost, ki gre zavarovancu II. kategorije s preostalo delovno zmožnostjo, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 55. letu starosti in zavarovancu III. kategorije invalidnosti, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
  3. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko in pravica do delnega nadomestila, ki gre zavarovancu III. kategorije invalidnosti v primeru, ko zavarovanec ne more več delati s polnim delovnim časom, in zavarovancu, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo vsaj s krajšim delovnim časom od polnega.
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC NA PODLAGI PREOSTALE DELOVNE ZMOŽNOSTI

Pravice na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobi zavarovanec, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil starosti 65 let in:

  • je vključen v obvezno zavarovanje – ne glede na pokojninsko dobo,
  • ni vključen v obvezno zavarovanje – če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje na dan nastanka invalidnosti II. ali III. kategorije, mora izpolnjevati pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Prav tako mora izpolnjevati pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic.
Na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih z zakonom.


Status delovnega invalida pridobi zavarovanec, pri katerem je v skladu z ZPIZ-2 ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja.


Polonca Čižman-Žagar, univ. dipl. prav.
Strokovna sodelavka v Službi za razvoj in proučevanje v Sektorju za izvajanje zavarovanja
ZPIZ Slovenije