Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Pogostost sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj, ki predstavljajo tipičen zaplet nezdravega življenjskega sloga, je v porastu tako v razvitih kot tudi nerazvitih delih sveta. Epidemijo bomo lahko zajezili le s promocijo redne telesne aktivnosti in uravnotežene prehrane ter omejitvijo dostopa do zdravju škodljivih izdelkov, svojo vlogo v obvladovanju metabolnega sindroma pa imajo lahko tudi rastlinski izdelki in pripravki. Med rastline z ugodnim učinkom na srčno-žilni sistem sodijo pravzaprav vse tiste z antioksidativnim (zmanjševanje okvare žilnih sten zaradi kisikovih reaktivnih delcev in nastajanja aterogenih oksidiranih LDL delcev), hipolipemičnim (upočasnjevanje aterogeneze), antihipertenzivnim (zmanjšanje verjetnosti za akutne koronarne dogodke in možgansko kap), antitrombotičnim (preprečevanje nastanka strdkov na poškodovanih žilnih stenah) in antidiabetičnim (zavora nastanka mikro- in makroangiopatskih okvar) delovanjem. The prevalence of diabetes and cardiovascular diseases, which represent a typical consequence of a unhealthy lifestyle, is increasing both in the developed and the undeveloped parts of the world. The epidemic can only be curtailed by the promotion of a regular physical activity and a balanced diet, in addition to the restrictions of the access to harmful products. Nevertheless, plant products and preparations can also have a role in dealing with the metabolic syndrome. In fact, plants with favourable influences on the cardiovascular system include all those with antioxidative (reduction of the vascular wall damage due to oxygen reactive species and formation of the atherogenic oxidized LDL particles), hypolipemic (slowing down of atherogenesis), antihypertensive (decreasing probability for acute coronary events and stroke), antithrombotic (preventing the formation of clots on the damaged vascular walls) and antidiabetic (inhibition of the micro- and macroangiopathic damage) activity. 6

Uporaba rastlin pri zdravljenju metabolnega sindroma


V zadnjih desetletjih smo v razvitem svetu priča pravi epidemiji sladkorne bolezni tipa 2 ter različnih srčno-žilnih obolenj. Gre za tipične bolezni dolgotrajnega kaloričnega preobilja in gibalnega pomanjkanja, ki sta značilna za modernega človeka z neusahljivo željo po povečanju storilnosti in posledično opustošenim življenjskim slogom. Sladkorna bolezen tipa 2 in okvare tarčnih organov, kot so srce, možgani in ledvice, pa ne nastanejo z danes na jutri, temveč šele kot posledica več let trajajočega stanja, ki ga strokovno imenujemo metabolni sindrom. Slednji je skupek več dejavnikov tveganja, ki pa jih lahko že same po sebi označimo kot bolezni: povišan krvni tlak, zvišane koncentracije maščob v krvi, neodzivnost tkiv na inzulin s posledičnim zvišanjem krvnega sladkorja ter centralni tip debelosti. Zadnje epidemiološke raziskave kažejo, da ima metabolni sindrom kar 20–30 % prebivalcev EU in ZDA.
Dejstvo je, da lahko nadaljnji porast posledic metabolnega sindroma učinkovito zajezimo predvsem s kombinacijo promocije redne telesne aktivnosti in uravnotežene prehrane ter omejitvijo dostopa do zdravju škodljivih izdelkov, kot so denimo sladke pijače in izdelki s transmaščobnimi kislinami. Svojo vlogo v obvladovanju metabolnega sindroma pa imajo lahko tudi rastlinski zdravilni pripravki in prehranski izdelki.

ZELIŠČA ZA ZNIŽANJE KRVNEGA TLAKA

Kdaj ima nekdo povišan krni tlak, ni lahko vprašanje niti za strokovnjaka. Če povzamemo ugotovitve aktualnih študij, je krvni tlak povišan, ko je njegovo povprečje preko dneva nad 130/80 mmHg oz. ko je več posameznih meritev nad 140/90 mmHg. Dolgotrajno povišan krvni tlak pomembno prispeva k procesu ateroskleroze, to je k nastanku maščobnih naplastitev na žilah, poveča pa tudi tveganje za možgansko kap, srčni infarkt in razvoj srčnega popuščanja. Pri urejanju povišanega krvnega tlaka si lahko pomagamo z dvema skupinama zelišč oz. pripravkov (čaji, smutiji, tinkture in standardizirana prehranska dopolnila) iz njih:

  • z diuretično delujočimi zelišči (povečajo izločanje vode v ledvicah): z zelmi njivske preslice (Equisetum arvense), kopriv, grebenuš (rod Polygala) in zlatih rozg (bodisi navadno zlato rozgo, Solidago virgaurea, ali tujerodnima vrstama kanadsko, S. canadensis, in orjaško zlato rozgo, S. gigantea, ki rasteta ponavadi ob poteh in tudi na vlažnejših rastiščih ob rekah), z brezovimi listi, koreninami navadnega gladeža ter cvetovi črnega bezga, lipe in lipovca,
  • z zelišči, ki vplivajo na tonus žil (povzročijo razširitev zlasti malih arterij): s česnom, čemažem, vanežem in drugimi divjimi luki (čebulice, socvetja in listi), zeleno (Apium graveolens – listi), čajevcem (Camellia sinensis – listi), dlakavim mrkačem (Bidens pilosa – gotovi pripravki iz listov), oslezom (Hibiscus sabdariffa – cvetovi), glogi (Crataegus spp. – plodovi; povečajo tudi črpalno sposobnost srca), navadnim žafranom (Crocus sativus – gotovi pripravki), limonsko travo (Cymbopogon citratus – listi in korenine), črniko ali zamorsko kumino (Nigella sativa – izvlečki semen; ugoden vpliv tudi na krvni sladkor in nivo holesterola), belo omelo (Viscum spp. – gotovi pripravki iz listov), repinci (Arctium spp. – pripravki iz listov), kapucinko (Tropaeolum majus – izvlečki iz listov) in tudi z nekaterimi začimbami (npr. koriander, cimet, bazilika in kardamom).

Z ustrezno izbiro zelišč in pripravkov iz njih lahko ob ustreznem režimu jemanja postopno uredimo blago do zmerno povišan krvni tlak. Zeliščni pripravki lahko služijo tudi kot podpora terapiji s konvencionalnimi zdravili. Je pa pri tem treba biti previden, da ne bi prišlo do neželenih interakcij z zdravili ali do pretiranega znižanja krvnega tlaka (slednje se ponavadi kaže z zaspanostjo, vrtoglavicami, glavobolom ipd.).

UREDITEV SLADKORJA IN HOLESTEROLA V KRVI

Nepravilna prehrana s prevelikim vnosom maščob in enostavnih sladkorjev ob sedečem življenjskem slogu slej ko prej privede do debelosti in zmanjšanega odziva tkiv na inzulin. Slednje vodi v postopen dvig krvnega sladkorja in nazadnje v sladkorno bolezen. Ta je tako kot povišan krvni tlak tihi ubijalec, z leti namreč postopno okvarja žilje srca, možganov, mrežnice in ledvic. Ljudje s sladkorno boleznijo so izpostavljeni velikemu tveganju za možgansko kap in srčni infarkt, zlasti če so kadilci in če imajo hkrati tudi povišan nivo maščob v krvi. Za proces tvorbe maščobnih oblog na žilah je pomemben predvsem t. i. LDL, ki ga včasih imenujemo kar »slabi holesterol«. Njegova koncentracija v krvi je deloma povezana z nezdravim življenjskim slogom, deloma pa z genetskimi predispozicijami posameznika, zato ga včasih lahko zadosti znižamo le z zdravili.
Sladkorna bolezen predstavlja pomembno javnozdravstveno težavo zlasti v razvitih državah, kjer se najpogosteje pojavlja v sklopu metabolnega sindroma, njena prevalenca pa je v dokaj strmem porastu tudi v Afriki in Aziji. V zdravljenju sladkorne bolezni imajo pomembno mesto spremembe življenjskega sloga ter zdravila, kot so različne oblike inzulina in peroralni antidiabetiki. Zlasti v gospodarsko revnejših regijah sveta z bogato rastlinsko biotsko pestrostjo in dolgotrajno zdravilsko tradicijo, kot so denimo Afrika, Indija in Južna Amerika, pa imajo nezanemarljivo vlogo zdravilne rastline. Glede na podatke WHO, pridobljene iz množice etnobotaničnih študij, se v svetu v zdravljenju sladkorne bolezni uporablja preko 1.200 rastlinskih vrst, od katerih je bilo za mnoge potrjeno dokaj močno hipoglikemično delovanje. Njihova učinkovitost je najverjetneje predvsem posledica spodbujanja tvorbe in izločanja inzulina v beta celicah trebušne slinavke ter zniževanja neodzivnosti tkiv na inzulin. Skupine rastlinskih snovi s potencialno ugodnim delovanjem v tem sklopu so flavonoidi, alkaloidi, saponini, tanini, srčni glikozidi in filobatanini.
Nekatere zeliščne pripravke lahko s pridom uporabljajo tudi bolniki v razvitem svetu, s čimer lahko povečajo učinkovitost osnovne terapije. Za bolnike z metabolnim sindromom je priporočljivo uživanje (najbolje surovih) rastlin ali uporaba izvlečkov (tinktur, gotovih pripravkov), ki:

  1. dokazano zmanjšujejo razvoj ateroskleroze,
  2. zmanjšujejo koncentracijo maščob v krvi in/ali
  3. uravnavajo krvni sladkor.

V prvo skupino sodijo česen in njegovi divji sorodniki, npr. čemaž in vanež, ter rastline z izrazitim antioksidativnim učinkom, ki jih na kratko predstavljamo v naslednjem poglavju. V drugo skupino lahko poleg lukov uvrstimo rod artičok (Cynara spp. – izvlečki listov), triplat ali grško seno (Trigonella foenum-graecum – izvlečki cvetoče zeli), rastline z visoko vsebnostjo omega-3 polinenasičenih maščobnih kislin (npr. lan, soja, svetlini, navadna jagodičnica in navadni tolščak), baziliko in nekatere orientalske začimbne rastline (npr. ingver, ginseng in črnika ali zamorska kumina). V tretjo skupino spadajo med drugim cimet (mleta posušena in uprašena notranja skorja tropskih dreves iz rodu cimetovcev, najpogosteje Cinammomum aromaticum in Cinammomum zeylanicum), skorja vejic in korenin ter listov navadnega češmina (Berberis vulgaris) in navadne mahonije (Mahonia aquifolium), katerih izvlečki vsebujejo berberin s hipoglikemičnim učinkom, listi borovnic (vsebujejo mirtilin), oljk in drobnocvetnega slezenovca (Malva parviflora), korenine pri nas pogosto gojene okrasne rastline navadne nočne lepotice (Mirabilis jalapa) in cvetovi oslezov (Hibiscus spp.).
Iz omenjenih rastlin si lahko napravite poparke, prevretke ali tinkture, najučinkovitejša pa je uporaba gotovih pripravkov. Marsikatero od njih lahko vključite tudi v prehrano, npr. luke, slezenovec in začimbnice. To velja tudi za nekatere glivne vrste, ki prav tako dokazano zmanjšujejo nivo maščob in sladkorja v krvi, npr. užitni nazobčanec ali šitake (Lentinula edodes), svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum), bukova ostrigar (Pleurotus ostreatus) in velika zraščenka (Grifola frondosa).

ZAŠČITNA VLOGA RASTLINSKIH ANTIOKSIDANTOV

Pri razvoju kroničnih bolezni, v katerih imajo pomembno vlogo vnetni in degenerativni procesi, v precejšnji meri povezani tudi s tvorbo reaktivnih kisikovih delcev, je koristna uporaba rastlinskih pripravkov z antioksidativnim učinkom. Znano je, da so centralna debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in ateroskleroza povezani s prevlado oksidativnih procesov v telesu, zato je pri ljudeh z metabolnim sindromom bistven zadosten vnos antioksidativno delujočih snovi, npr. nekaterih vitaminov (zlasti C in E), karotenoidov in fenolnih snovi.
Omenjene snovi so v rastlinski hrani vsesplošno razširjene, v večjih količinah pa jih najdemo zlasti v divje rastočih rastlinah, ki jim je bilo dopuščeno dovolj časa za rast in zorenje. Kot dobre vire vitamina C lahko izpostavimo plodove črnega ribeza, šipka in navadne jagodičnice (Arbutus unedo), vitamina E pa je največ v različnih oreških, npr. orehih, lešnikih in arašidih, sončničnih semenih, soji in mnogih rastlinskih oljih. Bogat vir karotenoidov so po drugi strani predvsem pisani plodovi; karotenov je denimo največ v korenju, paprikah, marelicah, mangu in koruzi, likopena v paradižniku, šipku in lubenicah, ksantofilov pa v kakiju, paprikah in agrumih. Fenolne snovi so zelo raznolika skupina rastlinskih snovi (najpomembnejše podskupine so lignani, tanini, flavonoidi, fenolne kisline, kumarini in stilbeni) in imajo med drugim dokazano ugoden učinek pri sladkorni bolezni in hiperholesterolemiji ter tudi pri srčno-žilnih, revmatoloških in rakavih boleznih. Mednje spada splošno poznani resveratrol, ki ga je precej v grozdnih jagodah, v večjih količinah pa se tvori tudi v poganjkih pri nas vse bolj razširjene invazivne vrste japonskega dresnika (Reynoutria japonica). Zelo močni naravni antioksidanti so tudi flavonoidi kvercetin, apigenin in luteolin (v peteršilju, zeleni in kamilicah) ter derivati hidroksicimetne kisline (npr. kurkumin, kavna in ferulna kislina), ki znižujejo krvni tlak in nivo krvnega sladkorja ter izboljšajo lipidni profil.

HRANA NAJ BO NAŠE ZDRAVILO

Dejstvo je, da rastline predstavljajo zakladnico učinkovin, ki je ne smemo prezreti pri iskanju novih zdravil. Z marsikaterim rastlinskim zdravilnim pripravkom lahko ob pravilni uporabi delujemo preventivno ali pa izboljšano urejenost kroničnih srčno-žilnih bolezni. Pri rastlinskih izvlečkih in izdelkih pridejo do izraza sinergistični učinki množice snovi, ki bi same po sebi morda ne imele tako ugodnih vplivov. Zato je bistveno, da v svoj jedilnik vključujemo pester nabor sadja in zelenjave, po možnosti tudi divje rastočih. Rastline, ki jih naberemo v njihovem naravnem okolju, namreč vsebujejo znatne količine sekundarnih presnovkov. Razlaga se najbrž skriva v tem, da marsikatera divja rastlina raste v zelo zahtevnih pogojih z močnim sončnim obsevanjem, pomanjkanjem padavin in v boju z različnimi okužbami, kar vodi v intenzivno tvorbo in akumulacijo zaščitnih snovi (z zmožnostjo absorpcije UV sevanja, antioksidativnim, osmoregulatornim in protimikrobnim delovanjem). Med temi snovmi, ki koristijo primarno rastlinam samim, je tudi nekaj takšnih z zgoraj naštetimi ugodnimi oziroma zaželenimi učinki za srčno-žilni sistem. Hrana naj bo torej naše osnovno zdravilo!

doc. dr. Luka Kristanc, dr.med.,
spec. družinske medicine,
dipl. biol., toksikolog in fitoterapevt