Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Debelost ni osebnostna poteza ali nedolžna posebnost v zunanjem izgledu. Je ena od najbolj stigmatiziranih bolezni, ki je povezana z mnogimi hudimi obolenji in prezgodnjim umiranjem. Število debelih bolnikov se je v zadnjih štirih desetletjih podvojilo. Debelost predvsem strmo narašča v deželah, kamor vdira zahodni način življenja, in v okoljih z nizkimi dohodki ter slabo izobrazbo. Opredelimo jo z izračunom indeksa telesne mase in izmero obsega pasu. 6

Debelost - sovražnik številka ena


INDEKS TELESNE MASE izračunamo tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Vrednosti do 25 kg/m2 pomenijo primerno telesno težo. Kadar je indeks telesne mase med 25 in 30 kg/m2, to opredeljujemo kot čezmerna telesna teža. Vrednosti nad 30 kg/m2 pa opredelimo kot debelost. Ta meja pa se še zniža na 27 kg/m2, če imate sladkorno bolezen tipa 2, moteno presnovo maščob, povišan krvni tlak, bolezen koronarnih arterij ali t.i. »sleep-apnejo« (začasno prenehanje dihanja med spanjem).
OBSEG PASU nad 94 cm pri moškem in nad 80 cm pri ženski že pomeni bolezensko najdbo. Nad imenovanima mejama je tveganje za obolenja srca in ožilja povečano, četudi je indeks telesne mase lahko še v zaželenem območju. Ob sočasni čezmerni telesni teži ali debelosti pa povečan obseg pasu pomeni še dodatno ogroženost.
Povečan obseg pasu skupaj z motnjo v presnovi maščob in ogljikovih hidratov ter zmerno povečanim krvnim tlakom predstavlja tako imenovani METABOLIČNI SINDROM. Ta je povezan z izrazito povišanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Bolnik, ki ima metabolični sindrom, ima tako enako veliko tveganje za srčno kap kot bolnik, ki je že utrpel srčno kap in nima metaboličnega sindroma.

BOLEZNI, POVEZANE Z DEBELOSTJO

Vir bolezenskih procesov je maščobno tkivo. Še posebej je nevarno je tisto, ki se nabere okoli pasu in ob notranjih organih. Izloča mnogo hormonov, posrednikov in presnovkov, ki vplivajo na krvni tlak, presnovo lipidov, odzivnost telesa na insulin in na strjevanje krvi. Domneva se, da te snovi prispevajo k pojavu z debelostjo povezanih bolezni. Kar tri četrtine debelih ima sladkorno bolezen tipa 2, previsok krvni tlak ali moteno presnovo maščob. Skupni kvarni učinki se kažejo kot pospešena ateroskleroza in pogosta obolenja srca in ožilja. Debelost je povezana tudi z večjim obolevanjem za rakavimi obolenji (rak maternice, debelega črevesja in dojke ter žolčnika). Prispeva k pojavu žolčnih kamnov in putike. Zaradi prevelike obremenitve sklepov se zgodaj prične obraba sklepov, predvsem hrbtenice, kolkov, kolen in gležnjev. Pri ženskah je debelost povezana z motnjami menstrualnega ciklusa. Huda debelost lahko povzroči »sleep-apnejo« (bolnik med spanjem za nekaj sekund preneha z dihanjem, kar pomeni izjemen napor za srce in ožilje).
Najmočnejša je povezava debelosti s sladkorno boleznijo tipa 2. Ob ITM od 25 do 30 kg/m2 je tveganje za pojav sladkorne bolezni večje za približno trikrat do osemkrat. Nad indeksom telesne mase 30 kg/m2 je tveganje že desetkrat do petindvajsetkrat večje, pri indeksu telesne mase nad 35 kg/m2 pa kar petdesetkrat večje! Vsaj šestdeset do devetdeset odstotkov sladkorne bolezni tipa 2 lahko pripišemo debelosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da je sladkorna bolezen tiha ubijalka srca, ožilja, ledvic, oči, živčevja in stopal.
Vodilni vzrok umrljivosti pri debelosti so bolezni srca in ožilja. Življenjska doba je pri indeksu telesne mase nad 30 kg/m2 skrajšana za dve do štiri leta, pri indeksu telesne mase nad 40 kg/m2 pa pri dvajsetletnem bolniku kar za štiri do šest let.
Debelost sama je v izjemno redkih primerih lahko posledica kakšne druge bolezni. Povzročijo jo lahko nekatere genetske bolezni, endokrinološke bolezni in bolezni možganov, predvsem hipotalamusa, kjer je center za nadzor sitosti.

DEBELOST V OTROŠTVU

Debelost pred desetim letom starosti napoveduje, da bo debelost prisotna tudi pri odraslem. Če je mladostnik pretežek pri petnajstih letih, ima kar stokrat večjo verjetnost, da bo zbolel za sladkorno boleznijo tipa 2. In debelost se širi še posebno hitro ravno med otroki in mladostniki. Zato je zelo pomembna prehranska vzgoja doma. Sladkarije naj ne bodo nagrada, ampak primerno odmerjen del redne prehrane. Družinsko kosilo naj prinaša v družino mir in povezanost, otrokom naj vliva zaupanje in gotovost. Majhen otrok ne zna presoditi svoje lakote, zato ga zaradi njegove nedoraslosti ne kaznujmo s prenažiranjem! Otroci imajo primeren občutek za sitost in uživajo v gibanju. Z vzgojo poskusimo ohraniti njihove prirojene zdrave življenjske navade.

ZDRAVO HUJŠANJE

Shujšati se da. Vendar je hujšanje težko. Še mnogo težje pa je ohraniti znižano telesno težo skozi daljše obdobje. Bližnjic ni. Brez zavestne odločitve, spremenjenega načina prehranjevanja in gibanja hujšanje ni mogoče in pika. Cilj hujšanja je znižati zalogo maščevja v telesu. Hujšanje naj v nas torej sproži take presnovne poti, ki bodo porabljale snovi iz maščevja in ki ne bodo kvarno učinkovale na druga tkiva.
Idealna telesna teža ne obstaja. Obstaja samo kot številka, ki jo občasno uporabljamo pri izračunavanju nekaterih prehranskih potreb. Ko s pomočjo merjenja in izračunavanja določimo primeren »predalček« zase, sledi ukrepanje. Če naša teža pade v predalček DEBELOST, je cilj zdravljenja znižati težo za pet do deset odstotkov začetne telesne teže v šestih mesecih. Podobna priporočila veljajo tudi, če naša teža pade v predalček DEBELOST IN PREVELIK OBSEG TREBUHA. Če pa glede na težo spadamo v predalček ČEZMERNA TELESNA TEŽA, je osnovni pristop vzdrževanje telesne teže s primerno prehrano in gibanjem.
Hujšanje na račun telesnega maščevja poteka počasi, od tretjine kilograma do kilograma tedensko (vse hitre spremembe telesne teže gredo na račun izgube vode) in tudi nepredvidljivo. Zato je potrebna vztrajnost, kar je še zlasti pomembno za sladkorne bolnike, ki težje shujšajo in je zniževanje telesne teže pri njih še posebno nepredvidljivo. Po obdobju nekaj mesecev, tja do pol leta, se presnova med hujšanjem začne spreminjati, zato kljub upoštevanju pravil telesna teža ne pada več. Takrat ne smete izgubiti motivacije, narava našega telesa je pač taka. Vaše telo po šestih mesecih izrabljanja maščobnih zalog potrebuje nekaj časa za preusmeritev presnove. Zato priporočamo, šestmesečnemu zdravemu hujšanju sledi vsaj šestmesečno obdobje, v katerem je cilj vzdrževanje telesne teže. To pomeni, da ohranimo zdrave prehranske navade, ob tem pa poskušamo z daljšo in pogostejšo telesno dejavnostjo. Šele po šestih mesecih vzdrževanja telesne teže se je smiselno ponovno odločiti za hujšanje z namenom nadaljnjega zmanjševanja telesne teže.
Telesna teža se lahko pri posamezniku od dne do dne spreminja, zato je tehtanje dovoljeno samo enkrat tedensko, na isti tehtnici, praviloma zjutraj, po opravljeni mali in veliki potrebi.
S hujšanjem izredno močno zavremo bolezenske procese v telesu (celo več vrst hkrati), najbolj dramatično pa s hujšanjem znižamo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2. Znižanje telesne teže za pet do deset odstotkov lahko zniža sistolni krvni tlak za 10 mmHg, diastolni krvni tlak za 5 mmHg, glikiran hemoglobin HbA1c za 1 %, glukozo v krvi za nekaj milimolov na liter, vpliva pa tudi na ugodno prerazporeditev krvnih maščob.

KAKO IN KAJ JESTI

Načrtovanja se lahko lotimo s pomočjo strokovnjaka ali pa tudi sami zase ali še s kakšnim sotrudnikom. Začnite beležiti vso hrano, ki jo pojeste (tudi prigrizke med obroki in pijače, razen vode in nesladkanega čaja). Nato občasno preglejte zapisano. Iz zapisa je razvidno koliko energije (ali kalorij) povprečno dnevno pojeste. Le zmerno zmanjšajte dnevni kalorični vnos (500 kalorij), saj na tak način presnovne poti usmerimo tako, da porabljamo predvsem maščobne zaloge, drugih tkiv pa ne siromašimo. Dnevno količino hrane pa razporedite v več manjših obrokov.
Načrtovana prehrana mora predvsem slediti načelom zdrave prehrane. To pomeni, da mora biti prehrana raznovrstna, dieta pa osnovana na hrani, ki jo imate radi, saj želimo, da spremembe prehranjevanja trajajo vse življenje. V obroku uživajte in si zanj vzemite čas. Hrano, ki jo jeste, morate poznati glede njene kalorične vrednosti, in vedeti katere hranilne sestavine vsebuje. Pri zdravi prehrani so pomembni: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vlaknine in vsebnost kuhinjske soli ter alkohol. Ogljikove hidrate vsebujejo škrobna živila, stročnice, sadje, mleko, med zelenjavo pa npr. korenje in pesa. Jesti moramo taka hranila, v katerih je malo enostavnih sladkorjev (kuhinjski sladkor, sadni sladkor). Izogibajmo se sladkanih pijač. Z beljakovinami sta bogata meso in mleko, a lahko vsebujeta tudi veliko maščobe. Zato izbirajmo beljakovinska živila s čim manj maščobe. Izogibajmo se živalski maščobi in industrijsko predelanim maščobam, najraje izberimo olivno olje. Največ vlaknin je surovi zelenjavi in sadju, ki naj ne bo olupljeno, če je seveda olupek užiten. Poskusimo se odvaditi dosoljevanja, izogibajmo pa se živilom z veliko soli (pločevinke, industrijske juhe in omake, suhomesnati izdelki). Alkohol uživajmo zmerno (dva decilitra vina dnevno za moškega, en deciliter vina dnevno za žensko), ob jedi, z užitkom.

GIBANJE

Za preprečevanje bolezni srca in ožilja je zaželena telesna dejavnost večino dni v tednu, kar pomeni vsaj štirikrat tedensko. Ugoden učinek telesne dejavnosti na presnovo je namreč kratkotrajen in po dnevu ali dveh že izzveni. Dejavnost naj bo tako intenzivna, da se človek spoti, in naj traja od 30 do 45 minut. Šele po takšnem času se namreč sproži »bolj zdrava« presnova, ki pomeni ugoden učinek telesne dejavnosti na telo. Za do sedaj popolnoma neaktivne osebe so zahteve na začetku lahko manjše. Ob postopnem uvajanju telesne dejavnosti v način življenja je končni cilj, da se telesna dejavnost izvaja vsak dan, sčasoma je lahko intenzivnejša, za preprečevanje debelosti pa naj bi verjetno dnevno trajala vsaj 60 minut.
Uporabljajte stopnice namesto dvigala, v trgovino pojdite peš, v službo s kolesom. Na redne sprehode povabite prijateljico, moža, sodelavce. Telesna dejavnost ne sme biti neprijetna obveznost, tako kot zdravilo na recept. Najdite način, ki ga boste vzljubili in brez napora ali odrekanj vgradili v svoje vsakodnevno življenje. Vendar naj vas dejstvo, da telovadite, ne zanese v prekomerno prehranjevanje. Da bi namreč porabili energijo, ki jo pojemo z enim čokoladnim bombonom, bi namreč morali petnajst minut hoditi po stopnicah navzgor.

ZDRAVILA IN OPERACIJA

Z zdravili lahko zdravimo bolnike, pri katerih z ustreznim načinom prehranjevanja in gibanja v vsaj nekajmesečnem obdobju nismo dosegli zastavljenega cilja in imajo indeks telesne mase nad 30 kg/m2 ali indeks telesne mase nad 27 kg/m2 in ob tem hkrati še drugo bolezen, ki ogroža srce in ožilje (npr. sladkorna bolezen). V Sloveniji imamo tudi zdravila, ki so registrirana za zdravljenje debelosti. Kot vsa druga zdravila tudi ta niso primerna za vsakega bolnika, uporabljamo jih le določeno obdobje. Samo zdravnik je usposobljen, da odloča o uvajanju teh zdravil in zdravljenje tudi vodi. Zdravila se predpišejo na recept, zanje pa je treba plačati.
Operacije večinoma temeljijo na dveh principih: zmanjšajo volumen želodca ali pa hrano speljejo mimo dela prebavne cevi, da se slabše prebavlja. Vendar je operacija velik poseg in je zato redko primerna. V poštev pride, kadar je debelost izjemna (indeks telesne mase nad 40 kg/m2 ali nad 35 kg/m2, če ob tem bolnika neposredno življenjsko ogroža). Po operaciji bolnika vse življenje vodi skupina zdravnikov in prehranskih strokovnjakov.
V pričujočem prispevku so povzeta strokovna stališča za obravnavo bolnika z debelostjo in čezmerno telesno težo. S prehranjevanjem pa ne poskrbimo samo za fiziološke potrebe telesa. Hrana ima tudi izjemen socialni pomen in je pomemben gradnik kulture in povod za druženje tudi še v današnjem času.

Asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, dr. med.
Klinični center Ljubljana
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni