Vsakodnevno risanje, izdelovanje voščilnic, tapiserij, oblikovanja izdelkov iz gline, delavnice, kjer osebe s posebnimi potrebami skrbijo za konje, male živali ali tiste, kjer vzgajajo potaknjence in gobe, so preizkušene oblike zaposlitve. Delavnice niso institucija, ki bi ponujala samo varstvo in delo, temveč so v njih na voljo tudi različne oblike izobraževanja in ustvarjalnosti za odrasle ter kulturne in družabne aktivnosti. Predstavljajo ustvarjanje na dramskem, plesnem, glasbenem, likovnem in športnem področju. Varovancem daje delo občutek koristnosti, možnost za zaslužek, zbuja odgovornost, končni izdelki jih osrečujejo, krepijo njihovo samozavest in samospoštovanje. Gostilna s simboličnim imenom »Druga violina« v centru Ljubljane je dober primer vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v gospodarsko panogo turizem. 2

Zaposlovanje oseb z motnjo v duševnem razvoju


Organizacijska enota (OE) Varstveno delovni center je organizacijska enota Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga (CUDV), v katerem se izvaja socialnovarstvena storitev varstvo, uvaja vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Začeli smo z delavnicami na Igu. Potem smo se leta 2002 preselili v Ljubljano, v prostore dnevnega centra Fužine. Leto in pol smo se stiskali na majhnem prostoru, a smo bili kljub temu srečni in zadovoljni. Vsak dan smo risali, izdelovali voščilnice in tapiserije in oblikovali glino; v delavnici na Igu pa smo skrbeli za konje, male živali, vzgajali potaknjence in gobe ter sanjali o boljših in večjih prostorih. Nazadnje so se nam sanje uresničile – dobili smo prostore na Poljanski 52 v Ljubljani. Na začetku ustanovitve Varstveno delovnega centra (VDC) so se zaposlitvene aktivnosti izvajale v dveh enotah: v Ljubljani in v Dragi – Zeleni program. Vključenih je bilo 32 odraslih oseb. V letu 2006 smo pridobili tudi VDC Ribnica z 21 uporabniki, ki so imeli urejen status. Leta 2010 smo ustanovili ART VDC, ki predstavlja ustvarjanje z odraslimi na dramskem, plesnem, glasbenem, likovnem in športnem področju. Namenjen je nadarjenim odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju za posamezna področja in ponuja uporabnikom bolj temeljito obravnavo na področju umetnosti.
Junija 2012 nam je uspelo, da smo na Starem trgu v Ljubljani, prav tam, kjer je bila nekoč priljubljena gostilna Pri Pavli, odprli vrata nove gostilne s simboličnim imenom »Druga violina«, kjer so dobili možnost zaposlitve naši uporabniki. To je za nas izrednega pomena že zaradi lokacije gostilne, sama zaposlitev pa daje odlične možnosti za uresničevanje integracije.
September 2014 je bil za nas zelo pomemben mesec. Naš varstveno delovni center se je preselil v nove, večje prostore v BTC-ju. Še posebej pa smo bili veseli, ker smo lahko nove prostore za VDC odprli v letu, ko je naš center praznoval trideseto obletnico. Naši otroci in mladostniki so v njem odrasli in zdaj se lahko odpravijo na novo življenjsko pot. Danes je v VDC vključenih 89 odraslih oseb. Delovni proces se izvaja osem ur na dan, pet dni v tednu. Naše delavnice niso institucija, ki bi ponujala samo varstvo in delo, temveč so v njih na voljo tudi različne oblike izobraževanja in ustvarjalnosti za odrasle ter kulturne in družabne aktivnosti. Našim varovancem daje delo občutek koristnosti, možnost za zaslužek, zbuja odgovornost, končni izdelki pa jih osrečujejo, krepijo njihovo samozavest in samospoštovanje, kar je za osebe z motnjami, ki imajo manj možnosti in izbire, še toliko pomembnejše in dragocenejše. In ker pod njihovimi marljivimi prsti nastajajo tudi zelo lepi in kvalitetni izdelki, imajo možnost, da jih cenijo tudi drugi.
VDC deluje kot samostojna notranja organizacijska enota CUDV Draga. Zaradi tega so vse funkcije v njej organizirane čim bolj samostojno, hkrati pa je nujna določena povezanost z bivalnimi enotami, saj gre za izmenjavanje informacij o organizaciji in načinu dela, o vseh pomembnih podatkih o varovancih, o načrtovanih aktivnostih, o pogojih delovanja, ki so pomembni za vse enote itd. Zaposlitvene aktivnosti se izvajajo v štirih enotah: v enoti v Ljubljani, enoti v Dragi – VDC Zeleni program, enoti v Ribnici in enoti v Šiški.

ENOTA VDC LJUBLJANA

  Smo v okolju, ki nam med drugim ponuja dovolj možnosti za razvoj različnih dejavnosti ter omogoča povezovanje z drugimi posamezniki in ustanovami. Eno naših poslanstev je tudi ozaveščanje širše javnosti, saj želimo, da življenje v varstveno delovnem centru in ljudi, s katerimi se tam srečujemo, spozna in razume čim večje število ljudi. S svojim delom se poskušamo čim bolje umestiti v okolje, v katerem delujemo. Odrasli z motnjo v duševnem razvoju, ki se vključujejo v delo, vsak po svojih močeh prispevajo k prijetnemu vzdušju. V službo jih vozi poseben avtobus iz Grosuplja, Barja, Škofljice in Drage. Naš naslov: VDC Ljubljana, BTC, Šmartinska 152 – Hala VII, 1000 Ljubljana
V VDC Ljubljana se izvajajo naslednje zaposlitve:

  • lastni program – ročna izdelava voščilnic za različne priložnosti, polnjenje blazin, slikanje na svilo, platno in steklo, izdelovanje različnih izdelkov iz gline (predvsem glinene ure, različne obešanke, hiške s svečko, preproste unikatne posodice itd.), šivanje,
  • domača opravila,
  • proizvodni program.

Osnovno vodilo je dvig kvalitete življenja ter ohranjanje in pridobivanje novih znanj, navad, veščin in spretnosti. Pri organizaciji vsake aktivnosti pa je pomembno, da si jo posameznik lahko izbere sam, da v njej uživa, da je pravilno motiviran, kajti le tako smo lahko uspešni.
Dodatne aktivnosti v VDC Ljubljana:

  • izvajamo krožek angleščine za varovance;
  • organiziramo delavnice za zunanje delavce in varovance v okviru Tedna vseživljenjskega učenja; hodimo na novoletne zabave in izlete;
  • izdelujemo različne izdelke za potrebe centra (izdelava letnega koledarja za pedagoško službo, izdelava vabil za različne prireditve, izdelovanje daril, organizacija stojnice …);
  • sodelujemo v različnih mednarodnih projektih;
  • sodelujemo s turistično agencijo Mondial – izdelovanje srčkov;
  • sodelujemo z Lions Club Ljubljana – izdelovanje različnih izdelkov za njihov vsakoletni dobrodelni ples.

Aktivnosti v prostem času: nakupi, praznovanja, igre, športne aktivnosti, izleti, pikniki, ure branja …
Za nas skrbijo delovni inštruktorji, varuhinje, strežnica in specialni in rehabilitacijski pedagog, ki je istočasno tudi vodja OE VDC. VDC Draga »Zeleni program« je odprl vrata prvim desetim varovancem januarja 2004. Z leti se je povečevalo število varovancev, obsežnejši in bogatejši pa so postajali tudi programi, ki smo jim jih ponudili. Naše delo je usmerjeno v zagotavljanje varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji za vse vključene varovance. Temeljni cilj je zadovoljstvo in dobro počutje slehernega varovanca ter upoštevanje njegove individualnosti.
V VDC Draga »Zeleni program« se izvajajo naslednje zaposlitve:

  • agro program – vrtnarstvo: urejanje okolice, delo na vrtu, gojenje gob (ostrigarjev), sajenje in presajanje;
  • delo v senzornem vrtu in v rastlinjaku;
  • delo v čebelnjaku;
  • skrb za konje in male živali – skrb za živali, čiščenje prostorov in okolice, kjer se zadržujejo živali, delo na pašniku, vzdrževanje opreme za jahanje,
  • domača opravila;
  • izdelovanje izdelkov za prodajo na stojnicah;
  • izdelovanje naravnega papirja.
ENOTA VDC RIBNICA

Varstveno delovni center Ribnica je bil ustanovljen 1989. leta. Deluje kot enota zavoda CUDV Draga. Vključeni varovanci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju vsak po svojih sposobnostih prispeva k prijetnemu vsakdanu v dnevnem varstvu. Varovanci prihajajo iz občin Ribnica, Kočevje, Sodražica in Velike Lašče. Naš naslov: VDC Ribnica, Cesta na Ugar 11, 1310 Ribnica
Naše delo je usmerjeno v zagotavljanje varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Eno naših poslanstev je tudi seznanjanje javnosti z našim življenjem in delom. Nahajamo se v svetlih in prijaznih prostorih. Dobro smo vključeni v dogajanje kraja. Izredno dobro se tudi povezujemo z drugimi ustanovami in posamezniki.

ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI

Lastni program: Izvaja se v lesni delavnici, kjer varovanci izdelujejo razne uporabne in okrasne predmete: didaktični pripomočki (domine, poštevanka), pladnji, podstavki, ptičje hišice in krmilnice, skrinjice z motivi, smetišnice in pručke, vezeni prti in prtički, torbe in toaletne torbice, pogrinjki, nakit, ročno izdelan papir (iz njega pa knjige, zvezki in slike). Vse leto izdelujemo novoletne vizitke, ki jih prodajamo podjetjem v ožji in širši okolici. Znani smo tudi po kvalitetnem in hitrem okvirjanju slik in gobelinov za lastne potrebe in za zunanje naročnike.
Prostočasne aktivnosti: V času, ko niso zaposleni, lahko varovanci sodelujejo v: kuharskem krožku, pevskem zboru, folklorni skupini, dramski skupini, redni jutranji telovadbi, pri obisku knjižničarke, praznovanju rojstnih dni. Za opravljeno delo v OE VDC dobijo varovanci nagrado, del sredstev pa se porabi za izlete, športna tekmovanja in za vse tiste aktivnosti, ki se še dogajajo v VDC.

NAČRTOVANJE DELA IN ZAPOSLITVE

Kaj se dogaja na področju načrtovanja zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju? Kdaj oni začnejo načrtovati svojo zaposlitev? Veliko dijakov in študentov pravi, da bodo najprej končali fakulteto, potem pa se bodo odločili, kam in kako naprej. O tako »resnih« temah še ne razmišljajo, ker so zdaj mladi in morajo čim bolj uživati.
Tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju se srečujejo s tem problemom. Zato je zelo pomembno jim razložiti in pomagati pri razumevanju pomena zaposlovanja, kaj to zanje pomeni, kakšne so možnosti in kaj želijo sami doseči. Pomagati jim moramo pri postavljanju ciljev, ki tudi njim predstavljajo notranje zadovoljstvo in osrečevanje, ter pri uresničevanju postavljenih ciljev. Vsi ljudje, enako tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju, se spreminjamo. Skozi nove izkušnje prihajamo do spoznanj o sebi in svetu, s tem pa se spreminjajo tudi naše predstave o želenih ciljih. Zato postaja načrtovanje zaposlovanja zelo pomembna dejavnost. Moramo se zavedati, da smo sami odgovorni za to. Prav tako se morajo tega zavedati tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pri izbiri zaposlitve nam lahko pomaga veliko ljudi, vendar sta škarje in platno vedno v naših rokah. Le vsak pri sebi lahko pride do spoznanja, katera pot je prava zanj. Zato je tudi načrtovanje zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju toliko težje. Sodoben pogled na osebe z motnjami v duševnem razvoju temelji na človekovih pravicah. To pomeni prepoved diskriminacije ter zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave za vse.

ENAKOPRAVNOST

»Enakopravnost je ustavno razglašeno načelo, po katerem so ljudje enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi, političnem in drugem prepričanju, gmotnem stanju, družbenem položaju ali na katero drugo osebno okoliščino. To načelo veže zakonodajalca, ko zakon izda, sodne in upravne organe pa ko zakon uveljavljajo.«
Po načelu enakopravnosti naj bi tako tudi invalidi imeli enake pravice in dolžnosti, vendar pa moramo pri tem upoštevati tudi njihove posebne potrebe. V ustavi Republike Slovenije je v prvem in drugem členu zapisano, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država. 14. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava Republike Slovenije, 1991) določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine zagotovljene vsakomur ne glede na osebne okoliščine. Z dopolnitvijo 14. člena, ki je začela veljati 15. junija 2004 (Ustava Republike Slovenije, 2004), je kot osebna okoliščina izpostavljena tudi invalidnost. Ustava Republike Slovenije s tem izrecno poudarja pravico do enakosti invalidov pred zakonom oziroma da ne sme biti nihče diskriminiran zaradi invalidnosti. V 52. členu Ustave Republike Slovenije pa so posebej opredeljene pravice invalidov. »Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.« (Ustava Republike Slovenije, 1991)

SOCIALNA VKLJUČENOST

Način organiziranosti naše družbe za invalide oziroma za osebe z motnjami v duševnem razvoju pogosto pomeni, da ne morejo v celoti uživati svojih človekovih pravic in da so socialno izključeni. Eden od strateških ciljev, ki si jih zastavlja EU v 21. stoletju, je spopad s socialno izključenostjo (Tutt, 2002, str. 8–10). Osebe z motnjami v duševnem razvoju nimajo enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi se jim z zakonodajo zagotavljajo socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. Zato jih kot družbeno skupino štejemo med izključene družbene skupine.
Cilj socialnega vključevanja naj bi bil poudarjanje pravic posameznika – državljana, osebe z motnjami v duševnem razvoju – in ne zaščita ranljivih, šibkejših. Ustvarjale naj bi se možnosti za aktivno vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v družabno življenje. Ne bi jih obravnavali kot problem, ampak kot ljudi s svojimi pravicami. Politika zaščite oseb z motnjami v duševnem razvoju mora biti usmerjena v ustvarjanje možnosti za opravljanje enakih del in enako obravnavo pri izbiri izobraževanja, poklica, zaposlitve ter napredovanja v poklicni karieri.
Najboljše varovalo pred socialno izključenostjo je zaposlitev. Za spodbujanje enakopravnega zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju pa je nujno potrebno povečati njihovo zaposljivost, kar pomeni razvijati programe, ki pospešujejo pridobivanje spretnosti in znanj.
Prvi pogoj za spremembo ravnanj na področju zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju je prepoznavanje njihovih posebnosti in potreb, kar ne pomeni le tistega, kar oni potrebujejo za enakopravno vključevanje v delo in življenje, ampak predvsem tisto, kar lahko te osebe s svojim delom ponudijo sebi in širšemu družbenemu okolju. Za državo in za njeno večjo gospodarsko uspešnost postaja vse bolj pomembno oblikovati takšno družbo, v kateri je manj izključenosti.
V času tranzicije je zaposlovanje postalo prava prioriteta Evropske unije. Sprejeta je bila vrsta ukrepov, med drugimi tudi Poznanska deklaracija (februar 1994), ki je v ospredje postavila socialni in gospodarski problem invalidnosti. Invalidnost oziroma motnja v duševnem razvoju ni samo medicinski, ampak tudi socialni in gospodarski problem. Navedena deklaracija navaja, da so za dosego učinkovitejše udeležbe invalidnih oseb oziroma oseb z motnjami v duševnem razvoju na trgu delovne sile potrebni posebni zakonodajni ukrepi, kot so sistem kvot, davkov in drugi, ki nalagajo delodajalcem obveznosti, a jim tudi pomagajo s številnimi stimulacijami. Zelo pomembni so tudi prilagajanje delovnih mest, stroški, povezani s plačami in socialnimi prispevki, dodatni dopust, rezervirana delovna mesta, podpora pri oblikovanju delovnega mesta ter zastopanje oseb s posebnimi potrebami v podjetju.
Izključno v pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju pri načrtovanju zaposlovanja so namenjeni naslednji ukrepi:

  • usposabljanje v učnih delavnicah in učnih podjetjih,
  • usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja,
  • spodbujanje novega zaposlovanja,
  • nadomestitev dela plače težje zaposljivi osebi.
BISTVO ZAPOSLITVENEGA NAČRTA

Zaposlitveni načrt bi bil dokument, ki bi opredeli ustrezno in primerno zaposlitev za osebo z motnjami v duševnem razvoju. Zaposlitveni načrt bi opredelil tudi

  • kako in kje bi oseba lahko iskala zaposlitev;
  • kaj potrebuje, da bi izboljšala možnosti zaposlitve;
  • kdaj in na katerem naslovu bo dosegljiva;
  • kdaj in kako bo obveščala nosilca zaposlitvenega načrta o aktivnostih na tem področju.
IZDELAN ZAPOSLITVENI NAČRT NUDI

Na osnovi izdelanega zaposlitvenega načrta se bo osebam z motnjo v duševnem razvoju ponudila pomoč pri iskanju in posredovanju zaposlitev in del, seveda v zgoraj zastavljenem okvirju. Poleg tega izdelan zaposlitveni načrt ponuja možnost: vključevanja v programe, ki izboljšujejo njene možnosti zaposlitve (programi motiviranja, informiranja, izobraževanja, usposabljanja itd.); pomoč strokovnjakov pri njenih odločitvah na poti do zaposlitve.
Kdo naj bi bil zadolžen za izdelovanje in izvajanje zaposlitvenega načrta za osebe z motnjami v duševnem razvoju? To bi bila ustanova ali center za informiranje in poklicno svetovanje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Naloge bi bile usmerjene v koordinacijo med partnerji in uporabniki. Svetovalci bi bili strokovnjaki, ki dobro poznajo značilnosti in problematiko oseb z motnjami v duševnem razvoju. Nudili bi strokovno podporo in obilo informacij o izobraževanju, usposabljanju, trgu dela itd. Trudili bi se zagotoviti čim bolj celovit karierni paket raznovrstnih storitev za osebe z motnjami v duševnem razvoju: informacije o specifičnem delu, nasveti s področja trga dela, nadaljnje izobraževanje, poklicna prekvalifikacija, pomoč pri dostopu do različnih informacij na sprejemljiv način za osebe z motnjami v duševnem razvoju, prijavljanje na razpise …
Zaposlitvena rehabilitacija:
ZZRZI (2006) definira zaposlitveno rehabilitacijo kot storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid oziroma oseba z motnjo v duševnem razvoju usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. S tem zakon daje možnost, da se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo tako za brezposelne kot za zaposlene osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Najpomembnejši cilj zaposlitvene rehabilitacije je osebam z motnjami v duševnem razvoju nuditi ustrezno pomoč, da bodo prepoznali svoje sposobnosti, aktivno sodelovali pri načrtovanju reševanja svojega problema s ciljem ohranitve ali pridobitve nove zaposlitve. Delodajalcem zagotavljanje storitev zaposlitvene rehabilitacije osebam z motnjami v duševnem razvoju ne pomeni le razreševanje socialnih in delovnih problemov, ampak tudi vlaganje v človeške vire in zadovoljstvo zaposlenih (Tutta, 2003, str. 3).
Pravica do zaposlitvene rehabilitacije je individualna pravica in jo tudi oseba sama uveljavlja. Izvajalci storitev zaposlitvene rehabilitacije pa so dolžni sistematično oblikovati mrežo potencialnih delodajalcev.
Programi socialne vključenosti:
Programi socialne vključenosti so programi, v katere se vključujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki vsaj daljše obdobje niso zaposljivi. Ti programi so namenjeni za ohranjanje delovnih sposobnosti in nadaljnjo socialno vključenost v družbeno okolje.
Posebej primerna delovna mesta za osebe z motnjami v duševnem razvoju
Delodajalci so dolžni v letnih programih dela predvideti posebej primerna delovna mesta za osebe z motnjo v duševnem razvoju. V teh načrtih izdelajo tudi načrt zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in predvidijo ukrepe za ravnanje v teh primerih. V teh primerih se morajo zagotoviti lokacijski in prostorski pogoji, tako da dejavnost čim bolj približajo potencialnim uporabnikom in da zagotovijo neoviran dostop, gibanje in izvajanje dejavnosti vsem uporabnikom.
Zaščitena zaposlitev:
Zaščitena zaposlitev je zaposlitev osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki ni zaposljiva vsaj daljše obdobje na običajnem delovnem mestu, na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem njenim delovnim sposobnostim in potrebam. To je v zakonu opredeljeno kot zaščiteno delovno mesto, ki se osebi lahko zagotavlja v zaposlitvenem centru. Za zaščiteno zaposlitev se lahko šteje opravljanje dela na domu. Za to obliko zaposlitve je bistveno, da je delovno mesto prilagojeno potrebam posameznika, a plačano delo daje posamezniku občutek koristnosti ter zagotavlja enakopravnost in nediskriminatorno vključevanje na trg dela.
Podporna zaposlitev:
Gre za zaposlitev osebe z motnjami v duševnem razvoju na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju, s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Osebi se lahko zagotavlja strokovna podpora pri uvajanju v delo, na delovnem mestu in pri vključevanju v delovno okolje z informiranjem, svetovanjem in usposabljanjem, osebno asistenco, spremljanjem pri delu, razvojem osebnih metod dela in ocenjevanjem njegove delovne uspešnosti ter tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in sredstev za delo. Delodajalcu in delovnemu okolju osebe z motnjami v duševnem razvoju se zagotavlja strokovna podpora z informiranjem in svetovanjem (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 2004).
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zaposlitev osebe z motnjami v duševnem razvoju v podporni zaposlitvi, so usposobljenost te osebe za opravljanje del na konkretnem delovnem mestu, motiviranost in druge osebnostne lastnosti invalida, ki zagotavljajo uspešno delo, izdelan individualiziran načrt podpore tako osebi kot tudi delodajalcu, pripravljenost delodajalca za sodelovanje in prilagoditev delovnega okolja.
Invalidska podjetja:
Invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe posebnega pomena.
Socialno podjetništvo:
»Manj zmogljiv« oziroma šibkejši član socialne družbe je tak kot vsak drug njen član, torej oseba z lastnimi občutji, čustvi in zmogljivostmi. Pripada socialno ogroženi skupini ali pa zaradi nemotiviranosti kot prejemnik socialne pomoči ali zaradi brezposelnosti otopel ostane doma. Zaprt vase ima občutek nepotrebnosti v družbi. Kaj narediti, da se takšna oseba rehabilitira, vključi v aktivnosti, ki ustrezajo njenim zmožnostim, in se počuti koristna v družbi? Kaj narediti, da se čuti, da je del družbe, del družbenega življenja in da z vključevanjem v delovni proces prispeva k državnemu ustvarjanju prihodkov. Z umestitvijo socialnega podjetništva v družbenoekonomski sistem in tudi v regionalne razvojne programe ter s sistemskim ustvarjanjem ustreznega podpornega okolja se bo Slovenija pridružila socialno najbolj razvitim državam, v katerih je skrb za sočloveka, čeprav drugačnega, na prvem mestu.

Tatjana Popović,
univ. dipl. spec. ped.
Banner mojCuker

Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij