Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Socialna podjetja so klasična podjetja, ki imajo izdelke, storitve, kupce, trge, prihodke in odhodke. Prispevajo k razvoju novih družbeno koristnih storitev in izdelkov, potrošnikom omogočajo dodatno izbiro, omogočajo vključevanje ranljivih skupin na trg dela in prispevajo k večji povezanosti ter večjemu socialnemu kapitalu predvsem na lokalni ravni. Pri svojem delovanju dosegajo presežek prihodkov nad odhodki, v večini pa presežek vlagajo v razvoj svoje osnovne dejavnosti, ter delujejo neprofitno. 1

Socialno podjetništvo za razvoj sodobnih družb


Socialna podjetja predstavljajo del tako imenovanega »tretjega sektorja« (v Sloveniji ga imenujemo nevladni sektor), v katerega uvrščamo zasebne neprofitne organizacije. Predstavlja tisti njegov del, v katerega se umeščajo organizacije, katerih prevladujočo dejavnost predstavlja proizvodnja dobrin in storitev za širši krog uporabnikov.
Socialna podjetja so zasnovana in delujejo kot klasična podjetja: imajo izdelke, storitve, kupce, trge, prihodke in odhodke, vendar pa jih namesto načela maksimiranja dobička vodi uresničevanje načela družbene koristi. Socialna podjetja v prvi vrsti izvajajo družbeno koristne dejavnosti, vendar pa hkrati delujejo kot podjetja in sledijo tržnim zakonitostim. Pri svojem delovanju lahko dosegajo tudi presežek prihodkov nad odhodki, a le-tega izključno ali v pretežni meri vlagajo v razvoj svoje osnovne dejavnosti, torej delujejo neprofitno. Socialna podjetja prispevajo k razvoju novih družbeno koristnih storitev in izdelkov ter s tem omogočajo potrošnikom večjo izbiro, omogočajo dodatno vključevanje ranljivih skupin na trg dela in prispevajo k večji povezanosti ter večjemu socialnemu kapitalu predvsem na lokalni ravni.
Prva socialna podjetja v obliki kooperativ oziroma zadrug so nastala v 17. stoletju med angleško revolucijo. Koncept sodobnega socialnega podjetništva izhaja iz 19. stoletja, ko so se pojavile nove oblike organizacij in podjetij kot odgovor na težave, ki so bile posledica globokih sprememb v tedanjem gospodarskem sistemu. V 19. stoletju se je socialno podjetništvo uveljavljalo predvsem preko kooperativ in tako imenovanih prijateljskih družb, katerih cilj ni bil zgolj doseganje dobička, temveč zagotavljanje dobrin in storitev na enakopravnejši in bolj demokratični osnovi. Pravi razcvet pa je socialno podjetništvo doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja.
Na ravni Evropske unije je bil prvi dokument, ki omenja socialno podjetništvo, sprejet decembra 1989. Tedaj je Evropska komisija sprejela akt o podjetništvu v socialni ekonomiji, posledica katerega je bila zagotovitev finančne podpore projektom za promocijo socialnega podjetništva. Leta 2000 je bila ustanovljena Evropska konferenca kooperativ, vzajemnih družb, društev in fundacij, ki se je v letu 2008 preimenovala v Socialno ekonomijo Evrope. V letu 1992 so bile pripravljene tri predloge dokumentov: predlog Statuta o evropskih kooperativah, predlog Statuta vzajemnih družb in predlog Statuta evropskih društev. Leta 2003 je bil sprejet le Statut o evropskih kooperativah, ostala dokumenta pa sta bila leta 2006 umaknjena iz razprave. V Resoluciji o socialni ekonomiji, ki jo je Evropski parlament sprejel februarja 2009, so prepoznane prednosti socialnih podjetij: ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, krepitev socialne, ekonomske in regionalne kohezije, spodbujanje aktivnega državljanstva, solidarnosti in ekonomije, pri kateri so na prvem mestu ljudje. Tudi Evropska komisija prepoznava pomemben delež socialnega podjetništva pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije za pospeševanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Predvsem v okviru Evropskega socialnega sklada podpira projekte socialnega podjetništva v državah članicah. V okviru Direktorata za industrijo pa je ustanovila tudi Enoto za socialno ekonomijo, ki zagotavlja poglobljeno osredotočanje na razvoj socialnih podjetij v EU kot oblik malih in srednje velikih podjetij.

POJEM SOCIALNO PODJETNIŠTVO

Pojem socialno podjetništvo se je v slovenskem prostoru začel pojavljati šele nedavno, čeprav subjekte, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva, poznamo že dolgo časa. Večinoma jih poznamo pod drugimi imeni: društva, zadruge, zasebni zavodi pa tudi kot podjetja, ki so se uveljavila zlasti pri zaposlovanju težje zaposljivih oseb, praviloma invalidov. Z namenom, da bi spodbudili razvoj socialnega podjetništva tudi v Sloveniji, je nastal Zakon o socialnem podjetništvu, ki smo ga pripravili poslanci. Zakon je bil sprejet februarja 2011.V zakonu je uporabljen model odprtih formalnih oblik, za katerega je značilno, da za socialno podjetje ni določena obvezna pravna organizacijska oblika, pač pa namen, ki ga mora pri svojem delovanju zasledovati organizacija, ki pridobi status socialnega podjetja, ta pa je družbeno koristno delovanje. Status socialnega podjetja zato lahko pridobijo vse pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička ter delujejo na neprofiten način društvo, zavod, zadruga, podjetje...
Zakon o socialnem podjetništvu in spodbudne institucionalne rešitve so stebri, na podlagi katerih se lahko razvija in raste dejavnost socialnih podjetij. Kot opredeljuje zakon, bo na njegovi podlagi pripravljena strategija razvoja socialnega podjetništva in letni programi ukrepov, vzpostavljeni pa bodo tudi ključni podporni instrumenti za razvoj socialnih podjetij (sklad za spodbujanje socialnega podjetništva, posebne spodbude za zaposlovanje). Z vzpostavitvijo teh podlag bi lahko socialno podjetništvo tudi v Sloveniji postalo pomembno dopolnilo tržne ekonomije, instrument aktivne socialne politike in s tem tudi instrument za razvoj bolj kohezivne družbe.
Organizacij, ki poslujejo po principih socialnega podjetništva, je v Evropi 2 milijona oziroma 10 % vseh evropskih podjetij. Zaposlujejo 11 milijonov oziroma 6 % evropske delovne sile. Večina, 70 %, jih deluje v obliki društev, 26 % v obliki kooperativ in 3 % v obliki vzajemnih družb. Socialna podjetja delujejo skoraj na vseh ekonomskih področjih: bančništvu, poljedelstvu, zavarovalništvu, industrijskih in komercialnih dejavnostih ter na različnih področjih družbenih dejavnosti, zlasti socialnega varstva in zdravstva. Večina socialnih podjetij so majhne organizacije (manj kot 50 oseb), ki delujejo pretežno na lokalni ravni. V Sloveniji bi njihovo število po optimističnih ocenah lahko zapisali v trimestnem številu, koliko natančno jih je, pa zaradi odsotnosti ustreznih evidenc lahko zgolj ocenjujemo.
Socialna podjetja predstavljajo proizvajalca, ki zapolnjuje vrzel v produkciji socialnih storitev (pri čemer so mišljene socialne storitve v najširšem smislu, to so storitve, ki so splošno družbeno koristne), predvsem potrebe po bolj individualiziranih storitvah, ki jih odpira razvoj sodobne družbe. V zadnjih desetletjih socialna podjetja vse bolj postajajo ključen subjekt za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih in oseb, ki so manj konkurenčne na trgu delovne sile.

PREDNOSTI SOCIALNIH PODJETIJ

Prednost socialnih podjetij se v največji meri pokaže takrat, kadar ni mogoča popolna konkurenca na trgu, na katerem se bodisi pojavljajo monopoli ali pa uporabniki ne morejo dobiti popolnih informacij o proizvodih in storitvah. V takšnih primerih profitne organizacije delujejo tako, da ali povečajo cene ali pa zmanjšajo ponudbo, da s tem povečajo dobiček. Socialna podjetja, ki pa so primarno usmerjena v uresničevanje socialnih ciljev, kot so zadovoljevanje nezadovoljenih potreb po javno koristnih dobrinah in storitvah, pa tudi v takšnih razmerah na trgu ponujajo dobrine in storitve po konkurenčnih cenah. Da lahko delujejo na tak način, si pomagajo ne le s tržnimi viri prihodkov, ampak tudi z dodatnimi viri, kot so prostovoljno delo in donacije.
Za velike izzive sodobnega sveta in seveda tudi za Slovenijo staranje prebivalstva, izguba delovnih mest kot posledica globalizacije in tehnoloških sprememb, večanje strukturne brezposelnosti, naraščanje potreb po pasivnih socialnih transferjih zaradi revščine in socialne izključenosti predstavlja socialno podjetništvo enega izmed učinkovitih odgovorov na navedene težave. Prispeva k povečevanju gospodarske rasti, k ustvarjanju novih delovnih mest ob upoštevanju trajnostno naravnanega razvoja, zagotavlja vključevanje izključenih skupin na trg dela, dviguje njihovo samozaupanje, spodbuja razvoj njihovih strokovnih kompetenc ter omogoča izboljševanje tradicionalnih javnih storitev in njihove ponudbe na lokalni ravni.
Prav uresničevanje ciljev, kot so integracija dolgotrajno brezposelnih oseb, invalidov, kot tudi zagotavljanje široke palete socialnih storitev, projektov za varovanje okolja ali pospeševanje lokalnega razvoja, predstavlja najpomembnejše spodbude za krepitev vloge socialnih podjetij v družbi. Toda to, kar so spoznale vse države z razvitim socialnim podjetništvom, je priznanje, da so potrebna finančna orodja in instrumenti za njihov razvoj. Dejstvo je, da so subjekti, ki razvijajo dejavnosti socialnega podjetništva, razmeroma šibki. Imajo dobro zamisel, potrebujejo pa podporo, da jo lahko razvijejo in udejanjijo. To še toliko bolj velja za Slovenijo, ki je šele na začetku poti te oblike podjetij.

dr. Andreja Črnak Meglič,
podpredsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Državni zbor RS