Enota za mame in dojenčke v Sloveniji

Nosečnost in obdobje po porodu sta za večino žensk čas velikih telesnih, čustvenih in socialnih sprememb. Čeprav se rojstvo otroka pogosto predstavlja kot izključno srečen dogodek, se pomemben delež žensk v tem obdobju sooča s stiskami in različnimi psihičnimi simptomi. Obporodna depresija in anksiozne motnje prizadenejo pomemben del nosečnic in mater v prvem letu po porodu. Ocenjuje se, da ima vsaj vsaka četrta ženska v obporodnem obdobju izražene simptome duševne motnje, ki zahtevajo strokovno obravnavo [2].
Posebnost perinatalnih duševnih motenj je v tem, da ne prizadenejo le posameznice, temveč vplivajo tudi na razvoj ploda med nosečnostjo ali dojenčka po porodu in na delovanje celotne družine. Dojenček je v prvih mesecih življenja popolnoma odvisen od odrasle osebe, ki zanj skrbi. Materina duševna stiska lahko vpliva na njeno odzivnost, čustveno razpoložljivost in sposobnost prepoznavanja otrokovih potreb. Raziskave kažejo, da dolgotrajne in nezdravljene duševne motnje v tem obdobju povečujejo tveganje za motnje navezanosti, čustvene in vedenjske težave ter kasnejše težave v duševnem zdravju otroka [1]. Enote za mame in dojenčke imajo dolgo tradicijo v Združenem kraljestvu, Avstraliji, Franciji in Novi Zelandiji. Raziskave kažejo, da takšna oblika hospitalne obravnave pomembno izboljša materino duševno stanje in funkcioniranje. V novozelandski raziskavi so ob odpustu iz enote ugotovili statistično pomembno izboljšanje psihiatričnih simptomov in splošnega funkcioniranja mater [3]. Hkrati pa so podatki opozorili, da so dojenčki teh mater posebej ranljiva skupina in lahko kažejo razvojna odstopanja ali druge znake težav na področju zdravja in odnosa [3]. Ti podatki potrjujejo, da je ob zdravljenju materine duševne motnje nujno sistematično spremljati tudi razvoj dojenčka in kakovost njunega zgodnjega odnosa.
Sodobni pristopi k perinatalnemu duševnemu zdravju poudarjajo, da dojenček v enoti ni zgolj spremljevalec materine hospitalizacije, temveč aktiven del terapevtskega procesa. Zgodnja obravnava omogoča prepoznavanje morebitnih razvojnih, regulacijskih ali odnosnih težav v obdobju, ko so možgani najbolj plastični in dovzetni za spremembe [3]. Obdobje prvih 1000 dni življenja predstavlja temelj za razvoj otrokovih možganov, sposobnosti uravnavanja stresa ter oblikovanje vzorcev navezanosti. Dolgotrajna in nezdravljena materina depresija ali anksioznost sta povezani s povečanim tveganjem za prezgodnji porod, nižjo porodno težo ter kasnejše čustvene in vedenjske težave pri otroku [1]. Poleg neposrednega vpliva simptomov na materino odzivnost lahko perinatalne duševne motnje vplivajo tudi na otrokovo nevrobiološko regulacijo stresa ter dolgoročni socialno-čustveni razvoj. Prav zato zgodnja, odnosno usmerjena intervencija ne predstavlja zgolj podpore materi, temveč naložbo v duševno zdravje naslednje generacije.
V Sloveniji se je v zadnjih letih okrepila zgodnja prepoznava perinatalnih duševnih motenj, tudi s presejalnimi programi v ginekoloških ambulantah in patronažnem varstvu. Kljub temu je doslej manjkala ključna povezava: možnost sočasne, strukturirane in varne obravnave matere in dojenčka v primeru duševne stiske matere. Prav ta vrzel je bila povod za ustanovitev Enote za mame in dojenčke.

STROKOVNI IN ORGANIZACIJSKI IZZIVI

Vzpostavitev enote, ki združuje psihiatrično zdravljenje matere in hkratno skrb za dojenčka, predstavlja zahteven organizacijski proces. Strokovnjaki s področja perinatalnega duševnega zdravja se pri načrtovanju enote srečujemo z več izzivi. Eden ključnih je zagotoviti primerno okolje, ki omogoča zdravljenje matere, obenem pa ustrezno zaščito, nego in spremljanje dojenčka. Trudimo se zagotoviti okolje, ki izpolnjuje vse opisane kriterije.
Pomemben izziv je tudi sestava multidisciplinarnega tima. Obravnava v enoti zahteva sodelovanje različnih strokovnjakov, ki morajo delovati usklajeno in z jasnim skupnim ciljem. V tim so vključeni perinatalni psihiater, klinični psiholog, psiholog, medicinske sestre, delovni terapevt, patronažne sestre, pediater, socialni delavec in drugi strokovnjaki. Ključno je oblikovati jedrni tim, ki spremlja posamezno mater in otroka skozi celoten proces obravnave ter zagotavlja kontinuiteto in varnost. Po odpustu je predvidena tudi podpora na domu v obliki skupnostne obravnave.
Posebna pozornost je namenjena tudi oblikovanju pogojev dostopnosti. Ženskam mora biti omogočen pravočasen in enostaven dostop do storitev, brez stigme in z jasnimi informacijami o poteku obravnave. Vstop v enoto poteka na podlagi strokovne napotitve, pri čemer se upoštevajo tako duševno stanje matere kot varnost in dobrobit otroka. Napotitev poteka preko zdravniške napotnice za specialista psihiatra, ki se poveže z enoto in se dogovori za morebitni sprejem. Sprejemi na enoto so dogovorjeni in niso urgentni.

CELOSTNA OBRAVNAVA

Enota za mame in dojenčke je namenjena ženskam v prvem letu po porodu, ki potrebujejo intenzivnejšo psihiatrično in psihološko obravnavo, hkrati pa želijo ostati skupaj s svojim dojenčkom. Obravnava poteka v skupni, neprekinjeni namestitvi, kar omogoča ohranjanje odnosa med materjo in dojenčkom tudi v času hospitalizacije.
Temelj obravnave je zdravljenje materine duševne motnje. To vključuje natančno psihiatrično in klinično psihološko oceno, spremljanje duševnega stanja ter po potrebi zdravljenje z zdravili, prilagojenimi obdobju dojenja. Pomemben del predstavlja psihoterapevtsko delo, tako v individualni obliki kot v manjših skupinah, kjer se ženske lahko povežejo z drugimi materami s podobnimi izkušnjami.
Osrednji steber obravnave je podpora odnosu med materjo in dojenčkom. Strokovnjaki pomagamo materi pri razumevanju otrokovih potreb, pri skrbi za nego, hranjenje in spanje ter pri prepoznavanju lastnih čustvenih odzivov. Poseben poudarek je namenjen krepitvi varne navezanosti, saj ta predstavlja temelj otrokovega nadaljnjega čustvenega in socialnega razvoja. Osebje na oddelku in pediater skrbijo za zgodnje prepoznavanje morebitnih težav. S tem se zagotavlja, da je dojenček ves čas obravnave v varnem in spodbudnem okolju. Pomemben del programa predstavlja vključevanje partnerja oziroma očeta ter širše družine. Duševna bolezen matere vpliva na celotno družinsko dinamiko, zato so partnerska in družinska svetovanja ključna za vzpostavljanje podpornega okolja. Partnerji so vključeni v pogovore in načrtovanje nadaljnje skrbi za otroka po odpustu.

PRIPRAVA NA ODPUST IN NADALJNJA PODPORA

Obravnava v Enoti za mame in dojenčke je že od začetka usmerjena v postopno vračanje v domače okolje. Skupaj z družino in zunanjimi službami se oblikuje načrt nadaljnje podpore, ki lahko vključuje ambulantno psihiatrično ali psihološko obravnavo, skupnostno obravnavo, patronažno varstvo in podporo v lokalnem okolju. Cilj je, da se mati in otrok po odpustu počutita varno, opolnomočeno in podprto.

ZAKAJ JE ODNOS KLJUČEN

Zdravljenje materine duševne motnje samo po sebi ni vedno dovolj za optimalen razvoj otroka. Ključni dejavnik je kakovost odnosa med materjo in dojenčkom. Zgodnja, odnosna obravnava lahko zmanjša dolgoročne posledice perinatalnih duševnih motenj in pomembno prispeva k boljšemu duševnemu zdravju prihodnjih generacij. Enota za mame in dojenčke tako ne zdravi le simptomov, temveč gradi temelje za zdrav razvoj celotne družine. Enota za mame in dojenčke v Sloveniji predstavlja pomembno pridobitev za področje perinatalnega duševnega zdravja. Omogoča strokovno, varno in sočutno obravnavo mater in njihovih dojenčkov v času, ko je podpora najbolj potrebna.
Za informacije o vključitvi in naročanju se lahko obrnete na Enoto za mame in dojenčke Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Center za klinično psihiatrijo, Chengdujska 45, 1001 Ljubljana. Telefon: 01 5872 343, 01 5872 365, e-pošta: emd@psih-klinika.si