Poškodovanec je lahko pripeljan v urgenco, katere del je največkrat tudi mavčarna, z različnimi prevoznimi sredstvi, npr. s helikopterjem, z reševalnim voziloM, z osebnim vozilom lahko pa pride tudi peš. Če ga pripeljejo reševalci je praviloma, glede na poškodbo in vrsto transporta, strokovno imobiliziran, kar pomeni, da so poškodovani deli telesa ali vse telo z različnimi opornicami in strokovnimi pripomočki tako umeščeni, da se ne morejo prosto premikati in s tem slabšati stanja poškodbe in ali povzročati dodatnih bolečin poškodovancu. 4

Prihod poškodovanca v urgentno ambulanto


Zato se zdi primerno, da poudarimo kako zelo je pomembno, da si za poškodovanca tudi laiki na mestu poškodbe vzamejo čas, mu s priročnimi sredstvi pokrijejo npr. krvavečo rano ali podprejo ud za katerega sumijo, da je zlomljen ne pa, da tekmujejo s časom, ga potlačijo v avto in čim hitreje želijo prepeljati do zdravnika. Nemalokrat dobimo pred urgentnim vhodom resno poškodovanega pripeljanega kar z osebnim avtomobilom. Ima grdo zlomljeno roko ali nogo, pa je pripeljan brez vsakršne imobilizacije. Med vožnjo strah in stres poškodovanca nekoliko pomineta lahko pa se zelo okrepi bolečina od tresljajev med vožnjo. V takih primerih je najbolje, da se poškodovanca ob prihodu v urgenco imobilizira v avtu, preden se ga premesti na bolniški voziček, saj se s tem prepreči dodatne poškodbe in bolečine. Pri sami poškodbi rok opažamo še eno značilnost, o kateri bi bilo vredno spregovoriti. Poškodovanci, ki nosijo nakit – posebej prstane, le te večinoma pozabijo sneti.. Ker roka zateka, se največkrat prstana v zdravstveni ustanovi ne da več sneti na normalen način, ampak ga je treba odščipniti, da ne pride do motenj prekrvavitve prsta. Če bi poškodovanec ali ostali prisotni pomislili na to malenkost takoj ob poškodbi, bi bilo manj neprijetnosti ob snemanju nakita in nenazadnje tudi stroškov ob popravilu preščipnenega prstana.

TRIAŽA . kaj je to?

Preprosto povedano je to sistem razvrščanja večjega števila poškodovancev po resnosti poškodbe in s tem v zvezi vrstnim redom obravnave. Triaža pri posamičnem poškodovancu pa pomeni pravi vrstni red posegov, ki omogoči, da je poškodovanec čim hitreje pravilno oskrbljen. Ob prihodu na urgentni blok, sprejme poškodovanca zdravstveni tim. Odgovorni zdravnik glede na vrsto poškodbe in ostale podatke, odredi ali je potrebno najprej slikanje ali pa je ud, ki je prekrvavitveno ogrožen potrebno takoj uravnati, mavčar pa poskrbi za začasno imobilizacijo do rentgenskega slikanja in ostalih diagnostičnih metod. Moderni materiali so prepustni za X žarke in zato je bolnikom prihranjeno boleče snemanje opornic pred slikanjem.Nadaljnji postopki so odvisni od rentgenskih posnetkov. Poškodovanec je lahko utrpel samo zvin ali nateg vezi in dobi minimalno imobilizacijo. Prikazani zlom kosti je možno pozdraviti z namestitvijo mavca. Tudi tu lahko mavčar s strokovnim pristopom omili nošenje mavčne imobilizacije. Tak primer je »halux« kot ljudlje imenujejo skrivljen palec na nogi. Tega zamavči tako, da sprosti iz mavca njegov štrleči osnovni sklep, kar pripomore k ugodnemu počutju poškodovanca, s tem pa ne vpliva na zdravljenje osnovne poškodbe – zloma v gležnju. Takih primerov je še veliko. Najhujši primeri zlomov pa morajo biti zdravljeni operativno.

ODČITAVANJE SLIK

Za odčitavanje slik je odgovoren in strokovno usposobljen poleg rentgenologa tudi kirurg in ostali zdravniki specialisti, ki se ob svojem delu srečujejo z rentgenskimi slikami. Vloga zdravstvenega tehnika mavčarja je fizična in psihična priprava poškodovanca na poseg, ki je vezan na mavčenje ali morebitni operativni poseg.Pri delu s poškodovancem, preden se izbistri slika o nadaljnjem zdravljenju, s tem, da razumejo za kakšne poškodbe gre bistveno lahko omilijo težave s pravilnim pristopom. Starši npr. želijo potolažiti malega poškodovanca s koščkom čokolade, sladoleda, ipd. in če iz slike razberemo, da bo potrebno kost naravnati v narkozi, za kar mora biti poškodovanec tešč 6 ur, lahko s tem, da svetujemo naj počakajo s hrano in pijačo do pregleda,družini prihranimo mučno čakanje na poseg. Vsi se zavedamo, da smo zelo hvaležni za prave informacije in navodila ob raznih stiskah ali nezgodah ko nekoga iščemo v tujem kraju, še zlasti pa ob poškodbah ali prometni nesreči.Predvsem spremljevalci poškodovancev so tisti, ki želijo s svojo zavzetostjo svojega varovanca čimprej spraviti do ambulante. Zanimivo je, kako nevedni so lahko, saj so skoncentrirani le na svojega poškodovanca in mislijo, da je poškodovan prst, ki nekoliko krvavi, absolutno potrebno takoj pregledati in začeti z zdravljenjem, ne glede na to,da je v čakalnici nekdo z zlomljeno roko, ki močno boli, nosečnica, majhen otrok, starostnik, ipd. Zelo pomembno je, da takrat zdravstveni delavci pomirjujoče, a odločno povedo kakšen je strokovni pristop do poškodb in vrstni red obravnave. Tudi pri delu z otroki kot malimi poškodovanci, je kar nekaj posebnosti. Starši imajo seveda pravico, da spremljajo otroka ob preiskavah pri kirurgu v ambulanti, ob rentgenskem slikanju, mavčenju, ne zavedajo pa se dejstva, da s svojim obnašanjem lahko še kako pripomorejo oz. škodujejo pri oskrbi njihovega otroka. Če otrok začuti strah in nervozo s strani svojih staršev, prenaša svojo poškodbo veliko teže. Obratno pa pomirjajoči straši ugodno vplivajo na potek obravnave malega poškodovanca. Če otroku ves čas kažejo kako zaupajo zdravstvenemu osebju in otroka mirijo, je mavčarju ali drugemu osebju, ki naj bi pomagalo pri oskrbi poškodbe veliko lažje navezati stik z malim poškodovancem Tak primer je na primer t.i. repozicija oz. namestitev polomljene kosti v prvoten naravni položaj in zamavčenje. Ko se po vseh preiskovalnih postopkih – pregled pri kirurgu, rtg slikanju in odčitavi slik ugotovi, da je potrebno zlomljen ud – npr.roko v zapestnem delu naravnati s tem seznanimo poškodovanca in svojce, ki so največkrat prisotni ob pregledu. Ko kirurg pojasni svoja stališča zakaj je potrebno roko naravnati in odgovori na vprašanja poškodovanca oz. svojca, se organizacija tega posega preseli v mavčarjeve roke. Ta v primeru, da je pacient tešč, oz. da ni zaužil hrane in pijače zadnjih 6 ur, obvesti anesteziološki tim, torej zdravnika in tehnika, ki bo poškodovanca med posegom uspaval ter radiološkega inženirja, ki bo na prenosnem rtg aparatu prikazoval kostne odlomke med posegom. Vmes mora mavčar odgovoriti še na to in ono vprašanje poškodovanca oz. svojcev ter že začne z dajanjem navodil kako čim lažje shajati z mavcem. Med repozicijo aktivno sodeluje in pomaga kirurgu, da postavita zlomljen oz. izpahnjen ud v pravi položaj ter poskrbi za imobilizacijo. Po posegu uredi poškodovanca, ga zaščiti pred podhladitvijo. Ko je operiranec zbujen, ga izroči svojcem, ki so z njim še uro po posegu v prebujalnici.V tem času se opravi kontrolni rtg posnetek poravnane okončine, kontrola naraščanja bolečine in posreduje tudi pisna navodila v zvezi z mavcem, ter izvid kirurga o nadaljnjem postopku zdravljenja.
Ekipa urgentne kirurške ambulante ima lahko v čakalnici poleg vsakdanjih ureznin, zvinov, bolečin tudi npr. poškodovanca z izpahnjeno ramo, bolnika s sumom na vnet slepič, starostnika s trebušnimi težavami, otročka po padcu na glavo in še bi lahko naštevali stanja, ki so vsaka po sebi na nek način nujna pa vendar jih je potrebno razvrstiti, saj se vseh naenkrat ne da oskrbeti.
Tako osebje prihaja vsakodnevno v stresne situacije, ki jih lahko nerazumevanje v čakalnicah samo poslabšajo. Samo kulturen in zaupljiv odnos prinaša uspeh. Zanj pa se morata seveda truditi obe strani.

Boštjan Gluhar med. tehnik mavcar
Splošna bolnišnica Jesenice
Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij