Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Kljub predolgim čakalnim dobam na nekatere diagnostične postopke pri nas ni malo bolnikov, pri katerih se je izgubilo veliko časa s preobširnimi, prepogostimi in ponavljajočimi se diagnostičnimi postopki. Včasih je na tem področju preveč podvajanja in »drugih mnenj«. Redki pa so slovenski bolniki, ki prihajajo po pravo drugo mnenje o najsmotrnejših načinih diagnostike, zdravljenja in oskrbe pri njih. Prav poglobljen razmislek o tem pred začetkom kakršnegakoli zdravljenja pa je tisti, ki lahko posamezniku zagotovi najboljše možnosti ozdravitve raka, družbi pa dobro kontrolo te najpogostejše bolezni sodobnega sveta. 6

Drugo mnenje, obveznost ali želja


Tudi v dobi računalništva in informatike, ko so nam vsem dostopni številne informacije in podatki, ostaja medicina še vedno subjektivna veda. Vsak človek je oseba zase in vsako bolezensko stanje je nekaj povsem individualnega. Splošnih resnic o tem, ali smo zdravi ali ne, ali imamo neko bolezen ali ne, ali potrebujemo določeno zdravljenje in oskrbo ali ne, kljub obsežnemu znanju na področju medicine in napredku v drugih vedah ni in jih nikoli ne bo. Pri posameznem bolniku še vedno posamezen zdravnik oziroma skupina strokovnjakov postavi določeno diagnozo, predlaga zdravljenje in ga izvede. Postavitev diagnoze bolezni, načrt izvajanja in izvedba zdravljenja ter celostne oskrbe, vključno z rehabilitacijo, so še vedno zelo individualno in subjektivno naravnan proces. Ravno zato ostaja instrument drugega mnenja (»second opinion«) zelo pomemben.

MOŽNOST DRUGEGA MNENJA

Rak je bolezen, za katero po svetu zboli vsako leto 11 milijonov ljudi. Glede na staranje prebivalstva in dejavnike tveganja je v prihodnjem desetletju pričakovati porast števila ljudi, ki bodo zboleli za rakom. Rak postaja najpomembnejši javno zdravstveni problem ne samo v razvitih, ampak tudi v razvijajočih se in nerazvitih deželah. Za dobro obvladovanje raka bo treba to bolezen zgodaj odkrivati in jo pravilno oskrbeti. Oskrba mora zajemati diagnostiko, pravilno individualno usmerjeno zdravljenje, rehabilitacijo oziroma paliacijo simptomov v primeru, ko se raka ne da ozdraviti. Zdravljenje raka je multidisciplinarno že od nekdaj in obsega kirurško zdravljenje, obsevanje in sistemsko zdravljenje. Za najboljšo možno oskrbo in zdravljenje je treba pri vsakem posameznem bolniku že na začetku zdravljenja skrbno načrtovati najoptimalnejši način vključevanja posameznih načinov zdravljenja in zaporedja teh zdravljenj. Zdravljenje praviloma načrtujejo multidisciplinarne skupine, izvajajo pa ga specialisti vsake posamezne specialnosti s svojimi sodelavci. Glede na to je tudi načrtovanje zdravljenja praviloma multidisciplinarno, v tako imenovanih multidisciplinarnih konzilijih in skupinah. Pristopi k diagnostiki, zdravljenju in oskrbi raka se z napredovanjem znanja in tehnologije zelo hitro spreminjajo in izpopolnjujejo. Zato velja v svetu in pri nas pravilo, da se bolnike z rakom oskrbuje v za to visoko specializiranih centrih. Takšni centri morajo imeti za to področje posebej izobražene strokovnjake, ne le zdravnike, ampak tudi druge strokovnjake, kot tudi za to potrebno opremo. Zdravljenje v takšnih centrih zagotavlja vsakemu posameznemu bolniku največjo možno stopnjo optimalnega zdravljenja raka v trenutku, ko zboli. Nova spoznanja na področju obvladovanja raka prihajajo zelo hitro. Znanje se v letu ali dveh močno spremeni. Močno se spremenijo pristopi k najboljši možni oskrbi posameznega bolnika. Poleg tega pristop k zdravljenju posameznega raka ni vedno enoznačen. Čeprav obstajajo na dokazih temelječa spoznanja, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju diagnostike, zdravljenja in oskrbe posameznega bolnika, se ob tem temeljnem znanju pogosto postavljajo vprašanja o najboljšem možnem pristopu pri posamezniku. Večinoma gre za majhne razlike v predlagani oskrbi bolnika, ki pa so lahko za bolnika in njegovo družino zelo pomembne. Zaradi spoštovanja te različnosti je treba čim večjemu številu bolnikov zagotoviti možnost drugega mnenja. Drugo mnenje pomaga bolniku in svojcem še bolje razumeti bolezen, možnosti zdravljenja in oskrbe. Instrument drugega mnenja, ki velikokrat samo potrdi diagnozo in že predlagano zdravljenje ter oskrbo, je zelo zaželen tako za bolnika, kot tudi za zdravnika oziroma strokovni tim. V primeru, da se predlagani postopki oskrbe potrdijo, sta zdravnik in zdravstvena skupina prepričana, da je bil za bolnika predlagan resnično najboljši možni način oskrbe. Če je drugo mnenje drugačno, pa ponuja možnost nadaljnega razmisleka in pretehtanja najboljših možnih odločitev. Drugo mnenje je vedno dobrodošlo in tako bolniku kot tudi zdravstveni skupini da dodatno zagotovilo, da sta na pravi poti. Vsekakor pa je v onkologiji najpomembneje pridobiti drugo mnenje oziroma razmisliti o najboljših načinih diagnostike in zdravljenja raka še pred začetkom prvega zdravljenja. Prvo zdravljenje raka je najpomembnejše. Zgodnja, pravilna diagnoza in najoptimalnejše prvo zdravljenje raka sta bistvenega pomena za dobro obvladovanje raka pri posameznem bolniku. Ustrezno prvo zdravljenje je tisto, ki zagotavlja največje možnosti ozdravitve. Rak je bolezen, ki zahteva hitro ukrepanje, vendar se moramo zavedati, da rak ni gnojni meningitis in da ga ni treba začeti zdraviti takoj, še danes. Bolniki in svojci se morajo zavedati, da si je treba ob tem, da moramo narediti vse, da pridemo čim prej do prave diagnoze in zdravljenja, vendarle vzeti nekaj dni časa tudi za pripravo na zdravljenje in razmislek o najboljših možnih načinih zdravljenja. To pa je tudi čas, ko je treba razmisliti o drugem mnenju. Seveda je stvar bolnika in njegove družine, ali se za to mnenje odločijo ali ne. Včasih morda zadostuje že poglobljen, z vprašanji podkrepljen pogovor z lečečim onkologom in zdravstveno skupino in iskanje drugega mnenja ni potrebno. Že ta pogovor pogosto bolniku in svojcem postreže vse želene odgovore. V primeru pa, ko dileme ostajajo, je prav, da poiščemo drugo mnenje. Tudi, ko se bolezen ponovi, drugo mnenje ostaja pomembno, še zlasti kadar so standardne možnosti zdravljenja v nekem okolju izčrpane. Ko je standardno zdravljenje izčrpano, nimamo več na dokazih temelječih resnic o najoptimalnejšem načinu diagnostike zdravljenja in oskrbe. In prav v teh okoliščinah so pomembni različna mnenja in pristopi k nadaljnjemu zdravljenju. Ta mnenja se lahko močno razlikujejo in ponujajo bolniku in svojcem možnost za razmislek in tehtno odločitev o najboljših načinih nadaljnje oskrbe.

KJE POISKATI?

Drugo mnenje poiščejo bolniki in svojci. Bolnik in svojci imajo vedno pravico poiskati drugo mnenje kjerkoli, saj gre za bolnikovo zdravljenje in njegovo življenje. Vendar pa ostaja racionalna resnica in dejstvo, da je smiselno iskati drugo mnenje pri strokovnjakih in inštitucijah, ki imajo vsaj enako, če ne višjo raven znanja in izkušenj kot strokovnjaki in inštitucija, ki so dali prvo mnenje. Le tako lahko bolnik in svojci pridobijo vredno dodatno informacijo. Ob poplavi informacij in internetnih strani je zelo težko izbrati centre odličnosti in strokovnjake, na katere se je smiselno obrniti in jih zaprositi za svetovanje in drugo mnenje. Kljub temu pa ostajajo določene institucije, ki ponujajo podatke o centrih odličnosti, ki imajo ustrezno raven znanja. Tako obstaja spletna stran mednarodne organizacije proti raku UICC (International Union Against Cancer) www.uicc.org, na kateri je seznam onkoloških centrov članic UICC. Na področju raka dojk, ki je eden najpogostejših rakov, se je ob veliki ozaveščenosti javnosti in bolnikov oblikovala iniciativa, imenovana Seno Network, katere namen je razpoznati in javno predstaviti centre odličnosti na področju zdravljenja raka dojke (www.SenoNetwork.org). Onkološki inštitut Ljubljana je med temi centri. Obstajajo tudi spletne strani različnih drugih strokovnih in raziskovalnih inštitucij na področju onkologije, kot so razna združenja bolnikov, strokovna združenja onkologov in druga, na katerih je mogoče najti centre odličnosti. Prav tako obstaja javno dostopen portal PubMed, na katerem lahko vsak posameznik najde najpomembnejše v mednarodni strokovni literaturi objavljene znanstvene in strokovne publikacije posameznih zdravnikov in drugih strokovnjakov na področju medicine. Te objave so vedno bile in so še vedno merilo mednarodno priznanega znanja in izkušenj posameznega strokovnjaka. V obdobju interneta imajo torej bolniki in njihovi svojci veliko možnosti za pridobitev ustreznih informacij. Izziv pa je, da te informacije pravilno ovrednotijo in jih uporabijo za usmerjanje v res dobre centre, kjer jim lahko zagotovijo optimalno možno oskrbo v primeru bolezni.

OZAVEŠČENOST O DRUGEM MNENJU

Vedno več bolnikov in svojcev se zaveda pravice drugega mnenja. Drugo mnenje je splošna pravica v vsem svetu in tudi v Sloveniji. Postavlja pa se vprašanje, kdo plača to drugo mnenje. Različne države imajo to različno urejeno. Medtem, ko v nekaterih državah drugo mnenje plača bolnik sam, nekatere države omogočajo pridobitev drugega mnenja tudi na račun osnovnega zdravstvenega zavarovanja. V Sloveniji obstaja pravica proste izbire zdravnika in inštitucije in mislim, da bolniki, ki izrazijo željo, to pravico tudi dobijo v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Bolniki velikokrat izkoristijo to pravico s tem, ko iščejo dodatne diagnostične možnosti in dodatne možnosti zdravljenja. Nemalokrat srečam bolnike, ki prihajajo v mojo ambulanto s številnimi opravljenimi diagnostičnimi postopki. Kljub predolgim čakalnim dobam na nekatere diagnostične postopke pri nas ni malo bolnikov, pri katerih se je izgubilo veliko časa s preobširnimi, prepogostimi in ponavljajočimi se diagnostičnimi postopki. Včasih je na tem področju preveč podvajanja in »drugih mnenj«. Redki pa so slovenski bolniki, ki prihajajo po pravo drugo mnenje o najsmotrnejših načinih diagnostike, zdravljenja in oskrbe pri njih. Prav poglobljen razmislek o tem pred začetkom kakršnegakoli zdravljenja pa je tisti, ki lahko posamezniku zagotovi najboljše možnosti ozdravitve raka, družbi pa dobro kontrolo te najpogostejše bolezni sodobnega sveta.

prof. dr. Tanja Čufer, dr. med.,
Onkološki inštitut Ljubljana