Ljubljana

style="text-align:justify">Ljubljana, 27. januarja 2022 – Zdravljenje s sodobnimi biološkimi zdravili, ki se je še do pred kratkim izvajalo izključno v bolnišničnem okolju, doživlja pomembno spremembo. Vse več bolnikov ima na voljo visoko učinkovite, varne in predvsem enostavne možnosti zdravljenja doma – seveda za določeno vrsto bolnikov po oceni zdravnika in ob ustrezni podpori zdravstvenega osebja. Take najsodobnejše terapije so na številnih terapevtskih področjih dostopne tudi v Sloveniji, med drugim tudi za obvladovanje multiple skleroze, so poudarili na včerajšnji novinarski konferenci o novem obdobju zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo.

»Ocenjujem, da je diagnoza multipla skleroza v Sloveniji praviloma dovolj zgodaj postavljena, poznamo sodobne koncepte zdravljenja, vsa sodobna zdravila so na voljo tudi pri nas. Temeljna naloga specialistov na tem področju danes je dovolj zgodaj pričeti z dovolj močnim zdravilom in zaustaviti oziroma dolgoročno upočasniti potek multiple skleroze. Podatki kažejo, da je zgodnje učinkovito zdravljenje dolgoročno ugodno za bolnike. Tako pristopamo tudi pri bolnikih s primarno in sekundarno napredujočo multiplo sklerozo – čimprej skušamo opredeliti tip bolezni in čim bolj zgodaj začeti z zdravljenjem,« je na novinarski konferenci povedal nevrolog prof. dr. Uroš Rot, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, kjer so pred kratkim odprli dodatno ambulanto za novo diagnosticirane bolnike z multiplo sklerozo.

Izkušnje z novimi terapijami imajo tudi v regijskih bolnišnicah. »Pomikamo se v novo ero zdravljenja multiple skleroze, usmerjeno individualno k potrebam posameznega bolnika. Srečni smo lahko, da so bolnikom z multiplo sklerozo v Sloveniji sodobna zdravljenja dostopna zelo hitro in v celoti, seveda ob ustrezni indikaciji. Pri obravnavi se zdravstveni delavci držimo vseh sodobnih principov obravnave, seveda pa se s tem pomembno povečuje tudi obseg dela, zato si v prihodnosti nujno želimo ustreznih kadrovskih okrepitev. Samo na tak način bomo lahko kontinuirano izboljševali način obravnave bolnikov z multiplo sklerozo in s tem spremenili dolgoročne izhode zdravljenja,« je povedala nevrologinja Savšek;z Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Nove terapije so poleg učinkovitosti in varnosti dobrodošle tudi zato, ker nekatere bolnikom omogočajo večjo svobodo, saj si zdravila v obliki peresnika lahko po ustreznem izobraževanju dajejo sami, torej jim za aplikacijo ni potrebno obiskati zdravstvene ustanove. »Ko pridem v bolnico, se počutim kot bolnik. Ko si mlad, nočeš tega občutka, da si bolan, hočeš biti zdrav. To, da imam možnost aplikacije zdravila sam doma, mi daje svobodo in mi pomeni več prostega časa za stvari, ki jih rad delam. Zelo veliko mi pomeni, da ne rabim hoditi v bolnico. V bistvu pozabim, da sem bolnik. Bolnikom svetujem, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom in naj ne odlašajo z zdravljenjem,« je o tem, kako obvladuje multiplo sklerozo, povedal Aljaž Bogolin.

Irma Kumer, MS sestra v Splošni bolnišnici Novo mesto, poudarja, da si bolniki z multiplo sklerozo zaradi narave svoje bolezni zagotovo želijo čim manj časa preživeti v bolnišničnem okolju: »Kajti vsakokrat, ko prestopijo prag bolnišnice, čutijo, da so bolniki, tega si pa posebno mlad človek zagotovo ne želi. Mladost moramo povezovati z drugačnim okoljem, kot je bolnišnica. Samostojnost pri obvladovanju bolezni z zdravili je primarnega pomena tudi za vse strokovnjake, ki sodelujemo z MS bolniki. Danes imamo na voljo cel spekter zdravil za multiplo sklerozo in mnoga od njih omogočajo, da jo obvladujejo v domačem okolju.«

Zdravljenje po modelu »izven bolnišnice« izboljšuje kakovost bolnikovega življenja, prinaša pozitivne učinke v zdravstvenem sistemu in ustvarja novo sinergijo med bolnikom in zdravstvenim osebjem. Pomeni večjo prilagodljivost za bolnika in njegovo primarno socialno mrežo. Pomemben poudarek je, da lahko številni bolniki z novimi terapevtskimi možnostmi živijo običajno življenje – ohranijo delo, skrbijo za družino, se ukvarjajo s hobiji in podobno.
Rot je poudaril, da se morata zdravnik in bolnik dobro pogovoriti o načinu aplikacije: »To je nekaj, o čemer se morata bolnik in zdravnik pogovoriti pred uvedbo, saj je čisto odvisno od bolnika, pri tem upoštevamo individualne značilnosti. Imamo res ekstremne primere, nekateri so na primer zelo samostojni, nekateri na primer minimizirajo težave, vedno rečejo, da je vse v redu, da ne potrebujejo pregleda. Nekateri so zdaj v korona času ekstremno previdni in si ne želijo prepogosto videvati zdravnika. Nekateri pa se enostavno bolj varno počutijo v bolnišnici, kjer lahko ob aplikaciji tudi še kaj vprašajo. Takemu je lažje vsakega pol leta priti na infuzijo zdravila, pa tudi če bo takrat 8 ur pri nas. Tako da predvsem upoštevamo osebne okoliščine, želje in individualne značilnosti bolnika.«
Irma Kumer glede na svoje dolgoletne izkušnje ugotavlja, da so bolniki kar dobro poučeni o različnih tehnikah aplikacij. »Moram reči, da »prestrašenih« bolnikov, ko govorimo o injekcijskih aplikacijah, ni ravno veliko. Seveda pa so dobro, smiselno oblikovani peresniki, s katerimi že nekaj časa rokujemo, prinesli zelo enostavno in varno apliciranje. Pred 20 leti, ko je bila celotna priprava zdravila in aplikacija preko brizg in igle, smo morali dobro premisliti, katerim bolnikom bomo zdravilo predpisali,« se spominja MS sestra.

Dalibor, ki je prve simptome multiple skleroze začutil leta 2015, je zagotovo med bolje informiranimi bolniki, saj se veliko izobražuje o svoji bolezni. Povedal je, da je aplikacija zdravila, ki si ga daje sam, zanj nekaj »tako enostavnega, kot da bi si šel skuhat kavo.«

Največji pomislek zdravstvenega osebja ob uvajanju samoaplikacije zdravil sta komplianca in adherenca. »Pojem komplianca opisuje stopnjo upoštevanja navodil zdravstvenih strokovnjakov, tako v zvezi z jemanjem zdravil, kot z drugimi ukrepi, npr. uporabo medicinskih pripomočkov, rednim obiskovanjem zdravnika, spremembo življenjskega sloga, prehrane, telesno vadbo ipd. Pojem adherenca pa uporabljamo, kadar govorimo o bolnikovem upoštevanju navodil glede jemanja zdravil, torej uporabo ustreznega (predpisanega) odmerka, pogostnosti in načina vnosa zdravila. Nedosledno upoštevanje dogovorov o zdravljenju ima negativen vpliv na izide zdravljenja,« je pojasnila Savšekova.

Pri zagotavljanju pravilnega jemanja zdravil za samoaplikacijo je ključnega pomena izobraževanje bolnikov o pravilni aplikaciji. »Pripravljeni peresniki omogočajo relativno enostavno apliciranje in rokovanje. Tehnika obvladovanja je res enostavna. Bolnika povabim na individualni posvet, kjer povzameva poglavitne tehnične napotke ter načrt izvajanja aplikacije. Ob tehničnem opolnomočenju bolnikov, spremljanju adherence in morebitnega monitoriranja je zame primarnega pomena spremljanje psihičnega stanja bolnika. Pomembno je, da bolnik zazna, da nam je mar zanj in da smo mu pri njegovih vprašanjih vedno na razpolago,« je povedala mag. Kumer. Dodala je, da bolnike nato spremljajo v nevrološki ambulanti, poleg tega so jim vedno na voljo preko različnih povezav. »Navsezadnje pa je za jemanje terapije, izvajanje kontrol krvi in drugih morebitnih pregledov popolnoma odgovoren bolnik sam,« je poudarila Kumer.

(konec)