Ljubljana (MOREL)– Robotska kirurgija v Sloveniji ni več tehnologija prihodnosti, temveč je pri številnih posegih – zlasti na področjih urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije – že postala standard sodobne kirurške obravnave. Bolnikom prinaša številne prednosti, med drugim manjšo izgubo krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje ter večjo natančnost posegov. Pomemben mejnik za Slovenijo predstavlja vstop kirurgije srca in ožilja (KVK), torakalne kirurgije ter področja ORL v robotsko kirurgijo v UKC Ljubljana. Ta korak pomeni dodatno širitev uporabe naprednih tehnologij in nadaljnjo krepitev multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju bolnikov v osrednji slovenski bolnišnici. Na nacionalnem simpoziju robotske kirurgije v UKC Ljubljana so vodilni strokovnjaki iz slovenskih bolnišnic predstavili organizacijske, strokovne in tehnološke vidike razvoja tega področja ter njegovo prihodnost v slovenskem zdravstvenem sistemu. Strokovni program je zajemal celoten spekter robotske kirurgije – od vzpostavitve centrov in sistematičnega usposabljanja ekip do standardiziranih kirurških pristopov pri najpogostejših onkoloških boleznih. Poseben poudarek je bil namenjen prehodu v novo obdobje – ero digitalne kirurgije, ki povezuje robotiko, umetno inteligenco in napredno slikovno diagnostiko. Izpostavljene so bile tudi prihodnje usmeritve, kot sta single-port kirurgija (operacije skozi eno samo vstopno točko) in telerobotika. Simpozij tako predstavlja pomembno platformo za strokovno in javno razpravo o tem, kako robotsko kirurgijo v Sloveniji razvijati odgovorno, trajnostno in predvsem v korist bolnikov. Kot je na novinarski konferenci ob dogodku v UKC Ljubljana poudaril Simon Hawlina, KO za urologijo Kirurške klinike UKCL: »Svetovno gledano vstopamo v novo obdobje – ero digitalne kirurgije, kjer se robotika povezuje z umetno inteligenco, napredno slikovno diagnostiko in podatkovno podprtim odločanjem. Razvoj gre v smeri manj invazivnih pristopov, vključno z operacijami skozi eno samo vstopno točko (t. i. single-port kirurgija), s katerimi sem se nedavno seznanil tudi na strokovnem izobraževanju na Kitajskem.« Ob tem je dodal, da tehnologija že danes omogoča tudi operacije na daljavo (telerobotiko), pri katerih kirurg upravlja robota na drugi lokaciji: »Čeprav to še ni del rutinske klinične prakse, številni pilotni projekti po svetu potrjujejo, da je to realna smer razvoja kirurgije.« Sklenil je: »Robotska kirurgija prinaša številne prednosti za bolnike: manjšo izgubo krvi, manj zapletov, hitrejše okrevanje in večjo natančnost posegov. V razvitih zdravstvenih sistemih se delež robotsko izvedenih operacij iz leta v leto povečuje, zlasti na področju urologije, ginekologije in onkološke kirurgije.«Pomemben mejnik za Slovenijo predstavlja tudi vstop srčno-žilne in torakalne kirurgije v robotsko kirurgijo v UKC Ljubljana, kar pomeni dodatno širitev uporabe te tehnologije in nadaljnjo krepitev multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju bolnikov. Strokovni direktor Kirurške klinike Ivan Kneževič je pojasnil: »Uvajanje robotsko asistiranih posegov na področju kardiovaskularne in torakalne kirurgije je ključni korak v razvoju vrhunske zdravstvene oskrbe. Nova tehnologija bo omogočila manj invazivne posege, krajše okrevanje in manj zapletov za bolnike. Robotski sistemi prinašajo izjemno natančnost, stabilnost in izboljšano vizualizacijo, kar povečuje varnost najzahtevnejših operacij.«Dodal je, da bodo na ta način v kardiokirurgiji omogočeni napredni minimalno invazivni posegi na srčnih zaklopkah, v torakalni kirurgiji pa varnejše in učinkovitejše resekcije pljuč ter mediastinalnih sprememb (mediastinum ali medpljučje je težko dostopno področje med levim in desnim krilom pljuč, ki se nahaja za prsnico). »Krajše bivanje v enotah intenzivne terapije bo omogočilo večjo pretočnost bolnikov in učinkovitejšo izrabo kapacitet UKC Ljubljana,« je sklenil. Robotska kirurgija žrela in grla predstavlja pomemben korak za Kliniko za ORL in CFK Ljubljana, UKC Ljubljana ter slovensko otorinolaringologijo, je poudaril Robert Šifrer, predstojnik Klinike za ORL in CFK Ljubljana: »V otorinolaringologiji in kirurgiji glave in vratu operiramo v zelo majhnem in občutljivem prostoru, kjer so ključne anatomske strukture – živci, žile in organi, pomembni za dihanje, požiranje in govor – tesno skupaj.« Prve robotske operacije v ORL so začeli izvajati leta 2005 v ZDA, od takrat pa se metoda hitro razvija in danes predstavlja pomemben del sodobnega zdravljenja tumorjev glave in vratu. Pri tem ne gre za to, da bi robot operiral sam – kirurg ves čas vodi instrumente, robot pa omogoča bistveno večjo natančnost, boljši pregled in dostop do težko dosegljivih mest. V ORL je to še posebej pomembno, saj omogoča operacije skozi usta brez rezov na vratu, izjemno natančne gibe, 3D prikaz z do 15-kratno povečavo in operiranje »okrog vogala«, večjo gibljivost instrumentov kot človeška roka, odpravo tremorja rok operaterja, ohranjanje funkcij, kot sta govor in požiranje ter zmanjšanje poškodb okoliških tkiv. Za bolnika to pomeni manj zapletov, bolečin in krvavitev, krajšo hospitalizacijo in hitrejšo vrnitev v normalno življenje. »Trenutna vloga robota v ORL je predvsem pri operacijah ustnega dela žrela in zgornjega dela grla. Uporablja se tudi za iskanje izvora tumorja pri bolnikih z metastazami na vratu neznanega izvora. Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki nam omogoča, da operiramo še bolj natančno in varno. Nepogrešljive ostajajo izkušnje ekipe in pravilna izbira bolnika. Na koncu ne gre za robota, ampak za bolnika – in če lahko z njegovo pomočjo ohranimo govor, požiranje in kakovost življenja, potem vemo, da gremo v pravo smer,« je sklenil. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je izrazil veselje, da imamo v UKC Ljubljana zdaj dva robotska sistema, ki sta precej več v uporabi kot roboti v sorodnih institucijah v tujini. V začetku naslednjega leta je načrtovana pridobitev single-port sistema, ki omogoča prestop v novo dimenzijo, nato pa še enega robota za bolj rutinske posege.»Imamo srečo, da ta trenutek lahko doživljamo renesanso v UKC Ljubljana in širše in smo veseli in ponosni, da lahko našim bolnikom ponudimo najbolj kakovostne in napredne storitve,« je povedal generalni direktor in se doc. dr. Hawlini kot gonilni sili robotske kirurgije v UKC Ljubljana v imenu ustanove in bolnikov zahvalil za vsa njegova prizadevanja in izjemne rezultate.Z enim samim robotom smo (do pridobitve drugega) v UKC Ljubljana v letu 2025 opravili 470 operacij, skupaj do zdaj pa preko 2 tisoč. Skupno je bilo z robotskimi sistemi da Vinci, kakršne uporabljamo v osrednji slovenski bolnišnici, do danes v svetu opravljenih že več kot 12 milijonov posegov. To je sporočila Alenka Klun. (konec)