Ljubljana, 24. oktober 2016 (MOREL) – V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da v prihajajočem obdobju hladnejšega vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj. Okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, vendar pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Največje tveganje tako predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Prav tako v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, saj se ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Za preprečevanje širjenja okužb so zato zelo pomembni preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečimo širjenje respiratornih virusov. Prihaja hladnejše obdobje leta, ko se pogosteje pojavljajo okužbe z respiratornimi virusi. Med pogostejšimi je tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), s katerim se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Okužba z RSV najpogosteje mine brez večjih posebnosti, pri majhnih otrocih pa je ta virus najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). Prebolen prehlad ne zagotavlja imunosti do konca sezone Mnenje, da ozdravljena okužba z respiratornimi virusi zagotavlja imunost do konca sezone je zmotno. Lahko se celo zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi izčrpali. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Respiratorni virusi tako niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo. Dejavniki tveganja za težji potek okužbe in zaščitni dejavniki Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših kot 5 let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom). Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje – priporočeno je izključno do 4. meseca, delno do 6. meseca – in priporočena cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. Da okužbe z respiratornimi virusi ne potekajo vedno brez zapletov, kaže tudi raziskava doc. dr. Vojka Berceta, dr. med., specialista pediatrije, namestnika predstojnice Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Spremljal je 278 predšolskih otrok, ki so bili zaradi okužbe spodnjih dihal hospitalizirani na Kliniki za pediatrijo Maribor v letih 2012 in 2013. Med drugim je ugotovil, da sta RSV in koronavirus pogosteje povezana s prisotnostjo pljučnice. Pri okužbah z RSV pa je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Preventivni ukrepi pomagajo zajeziti širjenje okužb Ustrezni preventivni ukrepi lahko bistveno pripomorejo pri preprečevanju širjenja okužb. Kot poudarja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije: »Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času, ali če ima družina možnost, da so starejši sorojenci v prvem letu dojenčkove starosti v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Za vse družine to res ni mogoče, vsi skupaj pa lahko veliko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana …«