Ljubljana (MOREL)- Tudi letos v maju izvajalci babiške in zdravstvene nege obeležujemo mednarodna dneva babic (5. 5.) oziroma medicinskih sester (12. 5.). Zaposleni v omenjenih dejavnostih se s tem spominjamo rojstnega dne Florence Nightingale (1820–1910), ki velja za utemeljiteljico sodobne zdravstvene nege, saj je vpeljala prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Mednarodna dneva sta priložnost za osvetlitev dela in odgovornosti zaposlenih v babiški in zdravstveni negi, ki pogosto ostajata zapostavljena, podcenjena ali kako drugače neprepoznana oziroma se zdita preprosto samoumevna. Obenem sta ta dva dneva tudi priložnost za izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice, ter za spodbujanje skrbi za boljše delovne pogoje, izobraževanje in strokovni razvoj v njihovem poklicu. Letošnji praznik medicinskih sester in tehnikov ZN 12. maja bo potekal pod geslom Naše medicinske sestre, naša prihodnost: Skrb za medicinske sestre krepi družbeno blaginjo. Teden dni poprej, 5. maja, pa smo mednarodni dan babic obeležili pod geslom Babice: ključne v izrednih razmerah. Osrednje sporočilo tokratnega obeleževanja mednarodnega dneva medicinskih sester je, da države z vlaganjem v zdravstveno nego in ustreznim odnosom do zaposlenih v njej (po)skrbijo tudi za boljše zdravje prebivalstva, razvoj gospodarstva in večjo družbeno odpornost. Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) opozarja na poglabljajočo se svetovno krizo v zdravstveni negi – predvsem zaradi slabih delovnih pogojev, izgorelosti kadra, nizkega plačila, nasilja na delovnem mestu in pomanjkanja priložnosti za strokovni razvoj. Skladno s tem poziva k premišljenim dolgoročnim in trajnostnim rešitvam namesto vprašljivih kratkoročnih ukrepov. Mednarodni svet medicinskih sester izpostavlja, da so se zdravstvena nega in zaposleni v njej znašli v krizi brez primere, ki ima globoke posledice za javnozdravstvene sisteme, gospodarstvo in prihodnost zdravstvene oskrbe kot take. Medicinske sestre, ki so temelj zagotavljanja zdravstvenega varstva, so soočene s težko premostljivimi izzivi, ki ogrožajo njihovo dobro počutje in njihovo zmožnost ter prizadevanja zagotavljati visokokakovostno oskrbo. V številnih državah po vsem svetu so kronično pomanjkanje osebja, zahtevni delovni pogoji in neustrezno plačilo privedli do izgorelosti zaposlenih, odhajanja visoko usposobljenih strokovnjakov iz poklica ter zaposlovanja v manj stresnih delovnih okoljih. Vsi ti dejavniki so, skupaj z naraščajočim povpraševanjem po zdravstvenih storitvah zaradi staranja prebivalstva in naraščanja nenalezljivih bolezni, ustvarili t. i. popolni vihar, ki zdravstvene sisteme potiska do njihovih meja. Nedavno objavljeni podatki ICN kažejo, da je pomanjkanje medicinskih sester pereča težava tako rekoč po vsem svetu. Globalno trenutno primanjkuje 5.9 milijona medicinskih sester, če pa bi želeli ustrezno zadovoljiti vse potrebe zdravstvene oskrbe, bi zdravstveni sistemi potrebovali dodatnih 30 milijonov sester. A kljub zavedanju kritičnosti položaja se mnoge države zatekajo k iskanju kratkoročnih rešitev, kot so zaposlovanje tujih delavcev ali prelaganje nalog na manj usposobljene zaposlene, kar pa ne rešuje temeljnih vzrokov težav, temveč jih pogosto zgolj še poveča. Tudi podatki OECD in Evropske komisije opozarjajo na resne izzive, s katerimi se soočajo zaposleni v zdravstveni negi in ki še poglabljajo krizo. Med njimi sta preobremenjenost medicinskih sester, saj jih kar 61 odstotkov poroča o zmerni do izjemni obremenjenosti pri delu (kar je dvakrat več od povprečja vseh poklicev), ter upad zanimanja za poklic medicinske sestre, do katerega je v zadnjem obdobju prišlo v približno polovici držav OECD. Dodatna težava je še varnost oz. nasilje na delovnem mestu. Po podatkih Mednarodnega sveta medicinskih sester je 86 % medicinskih sester, ki so sodelovale v raziskavi, poročalo o nasilju s strani pacientov ali širše javnosti, več kot dve tretjini pa o nasilju s strani sodelavcev. Vse navedeno, skupaj z izgorelostjo in kroničnim stresom, pomembno vpliva na odhajanje zaposlenih iz poklica. Ob tovrstnih podatkih se je smiselno ozreti tudi na položaj zaposlenih v babiški in zdravstveni negi pri nas ter oceniti stanje in doseženo v obdobju od zadnjega mednarodnega dneva medicinskih sester. V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) smo razočarani, ker niti preteklo leto ni prineslo tega, na kar že dolgo čakamo, in sicer sprejetja standardov in normativov v zdravstveni negi, čeprav jih je stroka pripravila že pred časom in tudi ustrezno argumentirala. Enostavno se ne moremo znebiti občutka, da gre za zavlačevanje, saj bi njihov sprejem pomenil priznanje, da je kadra v sistemu premalo in bi bilo potrebno medicinskim sestram primakniti kak evro na račun deficitarnosti. Kar zadeva plačno reformo v javnem sektorju, v SDZNS izražamo veliko nezadovoljstvo, saj smo od Vlade pričakovali takšno reformo plačnega sistema, ki bo prepoznala in ustrezno naslovila problematiko v dejavnostih in poklicih, ki so zaradi svoje deficitarnosti in posledičnih velikih obremenitev še posebej izpostavljeni. Še toliko bolj, ker je Vlada ves čas zatrjevala, da je ureditev problematike v zdravstvu njena zaveza in prioriteta. Ne glede na naše številne argumente in utemeljevanja za posamezna delovna mesta v okviru zdravstvene nege, določena delovna mesta še vedno ostajajo podvrednotena in kot taka tudi nezanimiva za zaposlitev. Kaj to pomeni za javno zdravstvo, ki ga sicer Vlada tako rada omenja, lahko opazimo na vsakem koraku. Zapirajo se oddelki in podaljšujejo se čakalne dobe, ki niso zgolj odraz pomanjkanja zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester (čeprav le redki direktorji to javno priznajo). Uvažanje medicinskih sester iz tretjih držav ni in ne bo rešitev za slovensko zdravstvo in socialno varstvo, saj postajamo s plačami in obremenitvami na delovnem mestu nezanimivi tudi za tujce. Odgovor na vprašanje, kako naprej, je enostaven: poklic medicinske sestre narediti zanimiv in cenjen, kot je nekoč že bil. To pa bomo lahko dosegli le z boljšimi delovnimi pogoji, z dovolj kadra in primernim plačilom za opravljeno delo. Vse ostalo je zgolj sprenevedanje in metanje peska v oči. * To je sporočilla Slavica Mencingar. (konec)