Ljubljana (MOREL)- Vsako leto 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki je letos posvečen škodljivim vplivom tobaka na okolje in poteka pod geslom »Tobak ogroža tudi okolje«. Tobak ne škoduje le zdravju posameznikov, ampak ogroža tudi okolje. Vpliv tobačne industrije in njihovih izdelkov na okolje je pogosto spregledan, čeprav gre za obsežen in naraščajoč problem, ki povečuje nepotrebni pritisk na že tako omejene vire in krhke ekosisteme našega planeta. Vsak posameznik lahko veliko naredi za zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem z opustitvijo kajenja ali uporabe sorodnih izdelkov ter s podporo ukrepom nadzora nad tobakom. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, vse, ki kadijo, pa spodbujamo k opustitvi kajenja. V Sloveniji je bila pred kratkim sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka 2022-2030, ki vključuje ukrepe nadzora nad tobakom za nadaljnje zmanjševanje razširjenosti kajenja in uporabe sorodnih izdelkov, kar bo vodilo v zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti in tudi zmanjševanje škodljivih učinkov na okolje. V strategiji si Slovenija zastavlja tudi cilj družba brez tobaka 2040.
Slovenija na poti k družbi brez tobaka
V Sloveniji že več kot 25 let z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov med prebivalci. Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila ob bok najnaprednejšim državam v svetu in prispevala k temu, da se zmanjšuje razširjenost uporabe tobačnih izdelkov tako med odraslimi, kot med mladostniki.
Kljub dobrim rezultatom nismo odnehali. »Z veseljem sporočam, da je bila pred dnevi na odhajajoči vladi sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka- Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, in sicer da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, ki bo uporabljal tobačne in druge povezane izdelke ne bo presegal 5 odstotkov.«, je povedal odhajajoči minister za zdravje Janez Poklukar.
Zniževanje odstotka kadilcev tobaka med odraslimi in mladostniki
Med letoma 2016 in 2020 se je odstotek kadilcev v odrasli populaciji znižal, potem ko smo približno dve desetletji prej beležili bolj ali manj konstanten odstotek kadilcev, približno četrtino. V letu 2021 je kadil vsak peti odrasli prebivalec Slovenije. Tudi med mladostniki že dlje časa beležimo zmanjševanje razširjenosti kajenja. Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvajamo od leta 2002, zadnji podatki pa so na voljo za leto 2018, kažejo, da se je razširjenost kajenja tobaka med mladostniki znatno znižala med letoma 2002 in 2018. Raziskava, ki smo jo na NIJZ izvedli na priložnostnem vzorcu dijakov 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji v letih 2017, 2018 in 2021 kaže, da se razširjenost kajenja cigaret med mladostniki zmanjšuje tudi po letu 2018. »Med dijaki 2. letnikov srednjih šol, starih povprečno približno 16 let, jih je v letu 2018 kadarkoli kadilo cigarete približno polovica, v letu 2021 44 %, v zadnjih 30 dneh pa je cigarete v letu 2018 kadilo 27 % vseh, v letu 2021 pa 23 %. Ugodne spremembe pripisujemo učinkom ukrepov Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je bil sprejet leta 2017«, je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.
Med uporabniki novejših tobačnih in sorodnih izdelkov praviloma višji odstotek mladostnikov kot odraslih
Na tržišče pa prihajajo novi izdelki - elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, nikotinske vrečke, popularni postajajo brezdimni tobačni izdelki (snus, fuge). Ti izdelki so zasnovani tako, da še posebej privlačijo mlade, predvsem zaradi privlačnih arom, novih tehnologij, večje družbene sprejemljivosti, intenzivne promocije v različnih medijih in na družbenih omrežjih, zmotnih prepričanj o varnosti uporabe idr. »V naših raziskavah ugotavljamo, da so odstotki uporabnikov med mladostniki in mladimi praviloma višji kot med odraslimi. V letu 2020 je elektronske cigarete uporabljalo 2,2 %, brezdimne tobačne izdelke pa 1,9 % prebivalcev (25 do 74 let), tobačne izdelke, v katerih se tobak segreva, pa v letu 2019, 1,1 % prebivalcev (15 let in več). V letu 2021 med dijaki 2. letnikov srednjih šol beležimo 11 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov, 6 % uporabnikov tobačnih izdelkov, v katerih se tobak segreva in 5 % uporabnikov nikotinskih vrečk. Odstotki so znatni in podatki so zaskrbljujoči. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na možgane v času intenzivnega razvoja v tem starostnem obdobju pa tudi ker uporaba teh izdelkov zviša tveganje za začetek kajenja cigaret«, je poudarila Helena Koprivnikar z NIJZ, ki je tudi objavilo to sporočilo. (konec)
