Ljubljana- Zdravila človeštvu prinesla izjemne koristi in si danes brez njih življenja ni mogoče predstavljati. Razvoj in poraba farmakološko aktivnih učinkovin nenehno narašča, zato ni presenetljivo, da se farmacevtsko aktivne snovi pojavljajo kot nova skupina onesnažil okolja. In postavlja se vprašanje kako ostanki zdravil, kot tudi njihovi presnovki ter produkti razgradnje vplivajo na vodne organizme in zdravje ljudi. Dolgo se je smatralo, da ostanki zdravil v okolju ne vplivajo na okoljske organizme, ker so koncentracije v okolju zelo nizke. Vendar pa se je kasneje pokazalo, da lahko tudi izjemno nizke koncentracije ostankov nekaterih zdravil organizme v okolju resno ogrozijo. Najbolj poznana primera sta vpliv hormona etinilestradiola na spolne motnje pri ribah in vpliv diklofenaka na odpoved ledvic pri jastrebih v Aziji.

Citostatiki, zaradi svojega genotoksičnega delovanja, spadajo med najnevarnejše snovi, vendar o njihovem pojavljanju v okolju in vplivih na okoljske organizme in zdravje ljudi vemo bore malo. Do sedaj so bili bolj ali manj spregledani predvsem zato, ker se v primerjavi z številnimi drugimi zdravili, kot so na primer zdravila za zmanjševanje krvnega pritiska ali pa zdravila za uravnavanje holesterola, uporabljajo v mnogo manjših količinah. Zaradi tega se ni posvečajo dovolj pozornosti razvoju občutljivih kemijskih analitskih metod za njihovo odkrivanje v okolju, kot tudi ne raziskavam učinkov na okoljske organizme in zdravje ljudi pri kronični izpostavljenosti nizkim, za okolje značilnim koncentracijam. Prisotnost ostankov citostatikov v okolju lahko privede do sistemskih posledic, ki lahko v najslabšem primeru povzroči izumrtje občutljivih organizmov, pri izpostavljenih ljudeh pa se lahko pojavi povečano tveganje za rakava obolenja in genetske okvare. Zaradi tega so potrebni podatki, ki bodo omogočili oceno tveganj ter uvedbo ustreznih ukrepov. Stanje je podobno, kot je bilo pred desetletji, ko so zaradi pomanjkanja znanja, številni zdravstveni delavci, ki so bili izpostavljeni citostatikom, trpeli zaradi povečanega tveganja za raka, ter zapletov pri rodnosti, medtem, ko danes, ko so uvedeni učinkoviti zaščitni ukrepi, njihovo zdravstveno tveganje ni nič večje, kot tveganje drugih populacij.

Projekt 7. Okvirnega programa EU CytoThreat se osredotoča na oceno nevarnosti za okolje in zdravje ljudi zaradi ostankov citostatikov v okolju. V okviru tega projekta bomo proučevali pojavljanje in usodo izbranih citostatikov v različnih vodnih vzorcih ter njihovo kronično toksičnost in genotoksičnost za različne vodne organizme od alg do rib, kot tudi za človeške celice. Toksikološke raziskave bomo povezali z najsodobnejšimi molekularno biološkimi tehnologijami in bioinformatiko katerih namen je odkriti zgodnje molekularne pokazatelje potencialnih zakasnelih in dolgodobnih posledic za vodne organizme in ljudi. Z uporabo najsodobnejše kemijske analitske metodologije bomo razvili nove postopke za določanje teh ostankov v okolju. Predvidevamo, da bodo te raziskave dale pomembna nova znanstvena spoznanja ter ključne podatke potrebne za oceno tveganj.

Štiriletni projekt CytoThreat katerega skupna vrednost je okrog 3.3 MIO EUR koordinira prof. dr. Metka Filipič iz Nacionalnega Inštituta za Biologijo, v njem pa sodelujejo še raziskovalne skupine iz Inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane, Medicinske fakultete na Dunaju, Univerze Szent Istvan iz Madžarske, Druge Univerze iz Neaplja, Inštituta za ocene okolja in raziskave voda, Španskega sveta za znanstvene raziskave iz Barcelone, Inštitut za medicinske raziskave in poklicne bolezni iz Zagreba, Inštitut za multidisciplinarne raziskave iz Beograda ter podjetje RR&CO iz Ljubljane.

Raziskave v okviru projekta CytoThreat bodo potekale v tesnem sodelovanju s projektom Pharmas, ki je bil izbran na istem razpisu kot CytoThreat in ga koordinira prof. dr. John Sumpter iz Univerze Brunel v Veliki Britaniji. To sodelovanje nam bo omogočilo pridobiti več in kvalitetnejše podatke, saj bomo lahko v raziskave vključili več Evropskih področij, vključili več citostatikov in produktov razgradnje ter na osnovi izmenjave rezultatov komplementarnih metodologij izdelali kakovostnejše ocene tveganj. Povezana projekta smo poimenovali s skupnim imenom PharmaThreat.

Ostanki zdravil v okolju že nekaj časa zelo »vroča« znanstvena tema, zato pričakujemo, da bodo izsledki PharmaThreat-a pomembni za številne družbenike od farmacevtske industrije, nacionalnih in Evropskih zakonodajnih teles, do zainteresirane širše javnosti.

Izsledki bodo doprinesli Evropskim politikam in strategijam, ki se nanašajo na zdravje ljudi in varovanje okolja, kot sta Evropski Akcijski načrt »Okolje in Zdravje« katerega namen je zagotoviti zanesljive podatke o vplivih degradiranega okolja na zdravje ljudi, in Strategija »Okolje in zdravje«, ki predvideva integriran pristop pri zagotavljanju zdravja ljudi. Pomembni bodo tudi za izvajanje Okvirne vodne direktive (2000/60/EC), ki ureja zaščito vodnih virov ter Direktivo o humani medicini (2004/27/EC), ki med drugim ureja tudi nadzor nad ostanki zdravil v okolju. Nenazadnje bo CytoThreat doprinesel tudi k Evropski zakonodaji o Kemijski varnosti (REACH), predvsem z doprinosom k razvoju alternativnih metod za oceno nevarnosti kemikalij, ki omogočajo nadomeščanje poskusov na živalih z in vitro in molekularnimi metodami.

Sodelovanje raziskovalnih skupin obeh projektov s komplementarnimi znanji in razpoložljivo raziskovalno opremo na področjih analizne kemije, toksikologije, ekotoksikologije, »omskih« tehnologij in bioinformatike, in ocenjevanja tveganja bo polega doseganja ciljev obeh projektov omogočilo tudi izmenjavo izkušenj in znanj med raziskovalci in s tem doprineslo k krepitvi Evropskega raziskovalnega področja. (konec)