Banner Prometej
22. Avgust 2018

Ženske bolj vestne pri uživanju zajtrka in zelenjave, moški pri uživanju rib, oboji popijemo manj sladkih pijač kot pred leti (2)

Prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo, vendar je to dolgotrajen proces

Kljub temu, da se je uživanje zelenjave po letu 2012 prvič izboljšalo, jo je še vedno premalo v naših obrokih, saj jo v povprečju zaužijemo le tretjino priporočene količine. Zato naj bi jo vključili v vsaj tri obroke dnevno. Vsaj 1-krat dnevno jo uživa malo manj kot polovica prebivalcev, uživanje pa je bolj razširjeno med ženskami, med starejšimi odraslim in v vaškem okolju. Z organizirano prehrano, drugimi oblikami subvencionirane prehrane ter s spodbujanjem lastne pridelave lahko pomembno povečamo količino zaužite zelenjave. Vida Fajdiga Turk z NIJZ je povedala: »Dnevno naj bi v povprečju zaužili vsaj 250-400 gramov zelenjave. Dobrodošlo je kombiniranje različnih vrst in barv - različne barve so običajno povezane z vsebnostjo različnih koristnih snovi. Pretežno več zaščitnih snovi ima tudi optimalno dozorela sezonska zelenjava« ter dodala: »Zaradi vsebovanih vitaminov, mineralov in drugih zaščitnih snovi ter vlaknine dolgoročno varuje pred različnimi kroničnimi ter infekcijskimi obolenji, obenem pa koristi tudi pri vzdrževanju priporočene telesne teže.«

Ravno prav mesa, preveč mesnih izdelkov in premalo rib

Zadostno uživanje kakovostnih beljakovinskih virov je pomemben predvsem za razvoj in vzdrževanje mišično-skeletnega sistema. Še posebej naj bi bili pozorni na zadostno uživanje mladi, nosečnice, starejši in tisti, ki so bolj telesno dejavni. Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib (le tretjino priporočene količine). Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, kljub temu pa jih 4-krat na teden ali pogosteje uživa kar 16 % prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli. Namesto mesnih izdelkov bi morali zaužiti zlasti več rib, saj jih 1-krat na teden uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja. »Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelava mesa (konzerviranje, dimljenje, pečenje na žaru ipd.) prisotne snovi, ki zdravju niso koristne. Zato se svetuje zmenjava mesnih izdelkov z ribami, npr. 300 gramov sardel in skuš tedensko, ker prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino koristnih maščob omega-3, ki nam jih primanjkuje v prehrani« je razložila Urška Blaznik z NIJZ ter dodala: »Poleg tega so ribe bogat vir kakovostih beljakovin, vitamina B12, D, selena in joda, manjše ribe, ki jih lahko pojemo s kostmi vred, pa tudi kalcija. Pri izboru rib naj imajo prednost mastne ribe, ki so še posebej koristne pri preventivi srčno-žilnih obolenj.«

 

Vse bolj se zavedamo škodljivosti sladkih pijač

Na področju sladkorja in sladkih pijač se kaže vse večja ozaveščenost, saj čedalje bolj pazljivo izbiramo živila, predvsem taka z manj ali brez dodanega sladkorja. Na to nas opozarjajo podatki, saj je tedensko ali pogosteje v letu 2001 uživalo sladke pijače malo več kot dve tretjini odraslih, v letu 2016 pa le še slaba tretjina. Najboljša alternativa je pitna voda ali nesladkani čaji, ki tudi najbolje odžejata. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja. Poleg še večje ozaveščenosti je ključna tudi vloga živilske industrije in ponudnikov hrane, da zmanjšajo količino sladkorja v živilih.  Matej Gregorič z NIJZ je povedal: »Zaradi prirojene nagnjenosti k sladkemu okusu je danes veliko izdelkov na trgu, ki imajo nesorazmerno veliko količino dodanega sladkorja. Glede na to, da večina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne omejitve pri vnosu enostavnih sladkorjev, to je največ 50-60 gramov na dan.« Na koncu je  Gregorič z NIJZ je še dodal: »Živila z visoko vsebnostjo sladkorja so najbolj oglaševana skupina živil, sladke pijače pa glavni vir dodanega sladkorja pri otrocih in mladini. Pretirano uživanje sladkorja povečuje tveganje za razvoj debelosti, diabetesa, kariesa in srčno-žilnih obolenj. Zato naj bi se izogibali predvsem živilskim izdelkom z več kot 13 grami sladkorja na 100 gramov izdelka ter vsem sladkim pijačam, sploh pa niso taka živila primerna za vsak dan.«

Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad treba posameznike opolnomočiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir in jim ustvariti boljše pogoje za zdravo prehranjevanje. V okviru zdravstvenih domov potekajo programi za krepitev zdravja (skupinske delavnice in individualna svetovanja), kjer lahko posameznik preveri svoje zdravje in dobi vso ustrezno podporo za dolgotrajno spremembo življenjskih navad. Številni ukrepi pa so zunaj dosega sektorja zdravstva, zato je nujno javnozdravstvene politike prepletati s politikami in ukrepi, ki jih izvajajo kmetijski, šolski, finančni, socialni in drugi sektorji. V boju proti debelosti prvič združujemo te ukrepe v Resoluciji o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025. V prihodnje bo potrebno več pozornosti nameniti kakovosti ponudbe v obratih javne prehrane, večji prepoznavnosti prehransko koristnejših živil ter družbeni odgovornosti za bolj kritičen odnos do trženja zdravju manj naklonjenih izbir. Ob tem pa podpreti usmerjene ukrepe s poudarkom na moških, mlajših odraslih, manj izobraženih in socialno-ekonomsko ranljivejših.

O CINDI RAZISKAVI

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor) je nastala kot del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. V letu 2016 je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 15.639 odraslih, starih od 25 do 74 let, sistematično pa se izvaja vsake štiri leta že od leta 2001 dalje. Namen raziskave je spoznati razširjenost in spremembe z zdravjem povezanih vedenjskih navad odraslih prebivalcev Slovenije. Raziskava CINDI poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje.(konec)

Banner ViVis