Otrok ima pravico do zdravega okolja in varnega dojenja

Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Vite po letu izdaje:

Človek že od pradavnine naseljuje Zemljo in si jemlje pravico, da lahko uničuje okolje. Zrak, voda, zemlja in hrana, ki jo prideluje, so vedno bolj onesnaženi, kar vpliva na naše zdravje – vrednoto, ki je v naši družbi zelo cenjena. Dojenje je naravni proces in je staro toliko kot človeštvo oziroma vrsta sesalcev. Mati lahko da otroku z dojenjem najboljšo popotnico za življenje.

7.
Otrok ima pravico do zdravega okolja in varnega dojenja


V Sloveniji in razvitih državah je viden ponoven porast dojenja, kar kaže na to, da se sodobna družba zaveda pomena in vrednosti takšnega načina prehranjevanja otrok. Struktura družine in s tem delitve vlog v njej se spreminja. Očetje in bližnji sorodniki ter prijatelji , ki so poučeni o pomembnosti dojenja in ga podpirajo, lahko pomembno vplivajo na odločitev matere za dojenje in na kasnejše vztrajanje pri njem. Današnje matere namreč pripadajo generaciji, ki ni imela dovolj zgledov in izkušenj o dojenju. Veliko je k opuščanju dojenja pripomogla tudi industrija , ki proizvaja prilagojena mleka z nasilnim in neetičnim oglaševanjem, s katerim je zavedla ne le neodločene starše ampak celo nekatere strokovnjake. Ker se znanje ni prenašalo iz roda v rod, se morajo sodobne matere spretnosti dojenja naučiti ob pomoči strokovnjakov.To se prične že v nosečnosti, se nadaljuje ob porodu in še kasneje. Dobrodošle so tudi laične skupine, kjer svetovalke in doječe matere izmenjujejo izkušnje. Današnje družine ne živijo več v skupnosti s starši in starimi starši, zato so matere osamljene in izolirane v svojih stanovanjih.
Večina ljudi se zaveda , da je dojenje koristno za otroka, manj pa jih ve, da koristi tudi materi. Dobro je, če se mati odloči za dojenje že med nosečnostjo.

MATERINO MLEKO JE NAJPOMEMBNEJŠA HRANA ZA DOJENCKA

Materino mleko je najprimernejša hrana za dojenčka. Sestava in količina mleka je prilagojena otrokovim potrebam takoj po rojstvu, ko je prekinjena popkovnica. Dojenje je nadaljevanje prehajanja hranilnih snovi iz matere v otroka, vendar je več kot samo hranjenje. Vrsta raziskav je dokazala, da so dojeni otroci bolj zdravi kot zalivančki (otroci hranjeni po steklenički s prilagojenim kravjim mlekom). Materino mleko vsebuje mnoge zaščitne snovi, ki ščitijo otroka pred okužbami dihal, prebavil in vnetji ušes. Je pravzaprav naravno cepivo. Mleko, ki ga sesa otrok iz dojke, je sterilno, primerne temperature in vedno na voljo. Zato je tudi zelo primerno in enostavno na potovanju. Alergične reakcije na materino mleko so izredno redke, kar za kravje mleko ne drži.
Materino mleko vsebuje snovi, ki olajšajo prebavo. Beljakovine, maščobe in sladkorji so lažje prebavljivi in zadostijo vsem dojenčkovim potrebam do šestega meseca starosti.
Znani so tudi kasni pozitivni vplivi dojenja na zdravje v odrasli dobi – manj je rakastih obolenj, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, povišanega holesterola v krvi in drugih kroničnih bolezni.
Koristni in manj znani so vplivi na zdravje matere. Maternica se po porodu hitreje krči, zato je manj nevarnosti za krvavitev. Dojenje ščiti pred rakom dojke in rodil. Po porodu lahko matere hitreje izgubijo odvečne kilograme, manj pogosto tudi zbolijo za poporodno depresijo. Materi in dojenčku daje občutek zadovoljstva, ljubezni in pripadnosti. Je najbolj pristen med vsemi oblikami telesnega dotika. Otrok se počuti varnega, kar ugodno vpliva na njegov čustveni in sociani razvoj in pomeni zagotovilo, da se bo razvil v zdravo in stabilno osebnost.
Dojenje zmanjšuje družinski izdatek za nakup nepotrebnih nadomestkov materinega mleka., državi pa prihrani stroške za zdravstveno oskrbo, ker so dojeni otroci manj bolni. Doječe matere manjkrat koristijo bolniški dopust za nego otroka in bolje delajo. Več časa jim ostane tudi za druge družinske člane .
Dojenje je velik prispevek k varovanju okolja, saj ga v primerjavi s proizvodnjo in uporabo prilagojenega kravjega mleka ekološko ne obremenjuje. Prilagojeno otroško mleko je produkt številnih industrijskih postopkov, ki porabijo veliko energije. Gojiti je treba številne črede krav, ki potrebujejo veliko hrane in zasedajo velike površine plodne zemlje, hkrati pa onesnažujejo vodo. Posledica govedoreje sta erozija zemlje in krčenje gozdov. Vsa ta hrana potrebuje embalažo – papir, karton , konzerve, plastiko, kar spet pomeni veliko odpadkov, ki se ne reciklirajo. Za transport hrane do potrošnikov se porabljajo dragoceni energetski viri. Za pripravo hrane spet potrebujemo energijo in čisto vodo. Pri hranjenju so potrebne stekleničke, cuclji in drugi pripomočki – večinoma plastika, guma, silikon, ki gredo na koncu na smetišče.

KAJENJE JE OTROKU ŠKODLJIVO

Zaradi široko razširjenega onesnaženja okolja lahko škodljive snovi iz okolja v manjši količini prehajajo v materino mleko. Dojenček je na vrhu prehranjevalne verige, kjer se te snovi nakopičijo. Nekatere snovi iz okolja se nalagajo v maščobnem tkivu matere in se izločajo iz telesa edino z mlekom. Raziskave kažejo, da tako majhne količine škodljivih snovi ne vplivajo na zdravje in razvoj otrok, če ne gre za kakšno večjo ekološko nesrečo. Koristi, ki jih prinaša dojenje, so večje, kot je tveganje zaradi prisotnih nezaželenih snovi iz vsakdanjega okolja. Nekaterim vplivom iz okolja se pač ne moremo izogniti.
Lahko pa se na primer izognemo kajenju, razvadi, ki je v naši družbi zelo razširjena, kljub temu, da se večina ljudi zaveda nevarnosti. Škodljivo je tudi pasivno kajenje. Nikotin oziroma njegov presnovek cotinin se izloča v mleku kadilk in pasivnih kadilk.Tobačni dim pa vsebuje še stotine drugih strupenih snovi. Otroci kadilk so povprečno dojeni krajši čas. Kajenje povzroča manjše tvorjenje mleka. Pri otroku lahko povzroči slabost, bruhanje, trebušne krče in drisko. V družinah kadilcev otroci pogosteje jokajo zaradi neznanega vzroka. Večkrat prebolevajo pljučnice, bronhitise, vnetje ušes, imajo pogosteje alergije ali so celo žrtev nenadne nepričakovane smrti v zibki. Imajo zmanjšano pljučno funkcijo in so v večji nevarnosti, da dobijo astmo.
Dojeni otroci kadilcev manj obolevajo kot nedojeni. Ne glede na to, kako je otrok hranjen, je treba paziti, da ne vdihava cigaretnega dima. Kadilci naj bi kadili v drugem prostoru ali zunaj stanovanja. Zelo škodljivo je kajenje v avtomobilu, saj je koncentracija strupenih snovi v zraku zelo visoka in je izpostavljenost nekadilcev, še bolj pa otrok, skoraj tako velika, kot da bi sami kadili. Izpostavljenost tobačnemu dimu v nosečnosti in zgodnjem otroštvu poveča verjetnost odvisnosti od tobaka v dobi odraščanja. Doječe matere, ki bi rade opustile kajenje, pa tega ne zmorejo, si lahko pomagajo z nikotinskimi obliži. Količina nikotina v mleku je pri uporabi obliža trikrat manjša kot pri kajenju. Vendar se je treba strogo držati navodil in se popolnoma vzdržati kajenja, sicer bi lahko koncentracija v mleku nevarno porasla. Obliže je treba zvečer odstraniti, da se zmanjša nočna koncentracija. Nikotinski žvečilni gumi je za doječe matere manj primeren, ker je nihanje nikotina v krvi in mleku večje. Kajenje ni razlog za opustitev dojenja, dojenje pa je razlog za opustitev kajenja.
Vrnimo dojenju njegovo vrednost, saj prinaša dojenčku , doječi materi in širši družbeni skupnosti številne prednosti. Tega bi se morale bolje zavedati tudi ustrezne vladne organizacije in se aktivneje lotiti spodbujanja dojenja v državi.

Andreja Domjan Arnšek, dr. med, spec. pediatrije, IBCLC
Klinčni center Ljubljana, SPS Ginekološka klinika

Dojenje (Oktober 2005)

- Temelj zagovorništva dojenja so strokovna dognanja

- Prvi koraki pri dojenju

- Prednosti materinega mleka in dojenja

- Oče je v pomoč in podporo

- Pomembni so tudi psihološki učinki

- Dojenje in zdravje ustne votline

- Otrok ima pravico do zdravega okolja in varnega dojenja

Ta stran pripada Tiskovni agenciji MOREL. Vse pravice pridržane
© Copyrighted design and content. All rights reserved