|
Ostanke hrane, prepojene s slino in še z nekaterimi drugimi snovmi, ki se prilepijo na zobne površine pa tudi na površine zobnih protetičnih nadomestkov, imenujemo bakterijski plak. Tega imamo za glavnega krivca vnetij obzobnih tkiv. Zaradi sprememb na žilju pri sladkornih bolnikih je obramba proti bakterijam v ustih manj učinkovita. Sladkorni bolniki imajo dvakrat več možnosti, da se jim razvije huda oblika parodontalne bolezni, kot zdravi. Nezdravljena parodontalna bolezen pa poslabša tudi sladkorno bolezen.
Že med porodom prodrejo v ustno votlino nekateri mikroorganizmi, ki se po izraščanju zob še namnožijo. Ta množica mikroorganizmov v ustih, med katerimi so bakterije, glivice, virusi, celo praživali, tvori ustno floro, ki sama po sebi še ni nevarna za zobno in ustno zdravje, saj živi v ravnotežju in ena vrsta pazi na drugo, da se preveč ne namnoži. Za hrano uporabljajo predvsem ostanke hrane, ki se po vsaki jedi zadržujejo predvsem v medzobnih prostorih. Če je ostankov preveč in so predolgo v ustih, je hrane toliko, da se mnoge, predvsem bakterijske vrste močno razmnože in tedaj postanejo nevarne in nekatere povzročajo vnetja. Ostanke hrane, prepojene s slino in še z nekaterimi drugimi snovmi, ki se prilepijo na zobne površine pa tudi na površine zobnih protetičnih nadomestkov, imenujemo bakterijski plak. Tega imamo za glavnega krivca vnetij obzobnih tkiv. Organizem se brani in pri tem se tvorijo vnetne snovi, ki so tako učinkovite, da poleg bakterij poškodujejo tudi sluznico ustne votline in predvsem obzobno kost. Vrata za raztapljanje kosti so tako odprta.
VZROKI PARODONTALNE BOLEZNI
Ker so vzrok parodontalne bolezni največkrat bakterije, ki so jih strokovnjaki že dovolj natančno prepoznali, je glavna obramba pred njimi, da jim preprečimo čezmerno razmnožitev. Ne moremo sicer doseči, da bi bila ustna votlina brez njih, lahko pa zmanjšamo njihovo število. To lahko dosežemo z rednim in s pravilnim čiščenjem zob, medzobnih prostorov in drugih delov v ustih. To ( in mora ) naredi vsak sam in le občasno na pomoč priskoči strokovnjak.
Zdravje zob, obzobnih tkiv in sluznice ustne votline je zelo pomemben del našega zdravja in je zato skrb za vzdrževanje ustnega in zobnega zdravja zelo tehtna!
Bolniki s sladkorno boleznijo, predvsem tisti s slabo metabolično urejenostjo, so bolj kot zdravi dovzetni za nekatere bolezni v ustih, predvsem pa , če ne obiskujejo redno zobozdravnika, hitreje izgubljajo zobe. Prav parodontalno bolezen strokovnjaki uvrščajo med eno glavnih komplikacij pri sladkornih bolnikih. Žal se prevečkrat zgodi, da spregledajo za bolezen značilne spremembe v ustih: suha usta, pekoč jezik, vneti ustni koti, kariozno zobovje in predvsem močno poudarjena vnetna parodontalna bolezen!
Pri teh bolnikih se namreč v ustni votlini čezmerno tvorijo nekateri pospeševalci vnetja. Pri bolnikih z nezdravljeno parodontalno boleznijo je v serumu najti povišane vrednosti C reaktivnih proteinov – CPR, ki skoraj zagotovo škodljivo vplivajo na potek sladkorne bolezni. Zaradi sprememb na žilju pri sladkornih bolnikih je tudi obramba proti bakterijam v ustih manj učinkovita. Sladkorni bolniki imajo dvakrat več možnosti, da se jim razvije huda oblika parodontalne bolezni, kot zdravi! Nezdravljena parodontalna bolezen pa poslabša tudi sladkorno bolezen. Zato je izrednega pomena, da sladkorni bolniki redno hodijo k zobozdravniku in sicer v največ nekajmesečnih presledkih, četudi jih zobje ne bolijo! Vse več je namreč dokazov, da tudi sladkorni bolniki s parodontalno boleznijo, ki redno hodijo k zobozdravniku, lahko dolgo ohranijo zobe!
Zobozdravnik lahko z vzdrževanjem ustnega zdravja omili tudi klinične znake sladkorne bolezni, jasno pa je, da je pri tem bolj spodbujevalec, saj ima glavno vlogo pri vzdrževanju ustne čistoče bolnik. Rezultati so pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki dosledno ubogajo zobozdravnika izredno spodbudni.
Raziskava, ki so jo naredili strokovnjaki na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da le okoli 40% vprašanih bolnikov s sladkorno boleznijo meni, da bolezen odseva tudi v ustnem zdravju, 30% pa, da slabo ustno zdravje lahko še poslabša sladkorno bolezen.
Znanstvene študije v mnogih državah pa so to obojestransko povezanost potrdile ! Zato je torej redni in pravilni negi navkljub zelo pomembno, da bolnik s sladkorno boleznijo nekajkrat na leto obišče svojega zobozdravnika. Strokovnjak lahko ob natančnem pregledu odkrije preslabo očiščena mesta, odstrani zaapnene mehke obloge – zobni kamen, ki nastane tako, da se na ostanke hrane sline nalagajo nekatere mineralne snovi, ki so v slini običajno raztopljene. Pomembno je vedeti, da brez plaka tudi zobnega kamna ne bi bilo. Zobozdravnik ob takem pregledu tudi ponovno pojasni pomen pravilnega ščetkanja, svetuje pri nabavi novih pomagal za zobno zdravje in v izjemnih primerih hudih vnetij predpiše zdravila. To fazo zdravljenja parodontalne bolezni imenujemo profesionalno čiščenje mehkih in trdih zobnih oblog in luščenje in glajenje zobnih korenin.
Posebno pazljiv mora biti zobozdravnik, ko s pacientom načrtuje in predlaga možnosti, kako nadomestiti manjkajoče zobe. Če zobje niso zdravi, jih mora včasih zdraviti celo specialist parodontolog, ki lahko s posebnimi operativnimi tehnikami in materiali celo nadomesti že raztopljeno kost okoli zoba in ga s tem ohrani v ustih. Sladkorni bolniki pa se morajo zavedati, da nekatera bolj komplicirana – predvsem kirurška – zdravljenja napredovane oblike parodontalne bolezni pri njih nimajo veliko možnosti za uspeh in morajo verjeti svojemu zobozdravniku, ko predlaga čim hitrejšo odstranitev vseh preveč bolnih zob.
Pri sladkornih bolnikih ne smemo čakati, da bodo zobje sami izpadli!
prof.dr.Matjaž Rode
dr.dent.med; višji svetnik
ZD Ljubljana, enota Moste
|
