|
|
 |
|
|
Majhna žleza v obliki metuljčka
V zemlji je joda malo, nekoliko več ga je v morskih ribah in morskih sadežih. V večini držav po svetu morajo jod v prehrano dodajati. Običajno jodirajo kuhinjsko sol in sol, ki jo uporabljajo v prehrani živine in živilski industriji. Hudo pomanjkanje joda je v svetu redko in je povezano s hudimi motnjami v delovanju ščitnice, zlasti s premajhnim delovanjem ščitnice že pri novorojenčkih zaradi pomanjkanja joda med nosečnostjo. Zmerno in blago pomanjkanje joda pa povzroči rast ščitnice in razvoj avtonomnega tkiva v ščitnici, to je tkiva, ki ne uboga normalnih mehanizmov za uravnavanje delovanja ščitnice. (več...)
|
|
|
Prepoznavanje in zdravljenje bolezni ščitnice
Ščitnične bolezni potekajo kronično. Bolnik s potrjeno diagnozo in urejenim zdravljenjem ne potrebuje rednih kontrol pri tirologu. Najpogosteje so to bolniki, ki se zdravijo z nadomestno terapijo s tiroksinom ali imajo druge ščitnične bolezni, ki ne zahtevajo zdravljenja in kontrol. Če se ščitnična bolezen poslabša, ima osebni zdravnik vsak dan možnost posveta s tirologom po telefonu, najpogosteje zaradi prilagoditve odmerka zdravila. Osebni zdravnik lahko pošlje bolnika na ponovni pregled tudi brez predhodnega posveta po telefonu, če meni, da je stanje nujno. (več...)
|
|
|
Golšo opazimo, ker običajno raste navzven
Večine golš ni treba zdraviti. Priporočamo samo opazovanje. Če ima bolnik občutek, da golša raste ali da mu povzroča druge težave, mora obiskati svojega osebnega zdravnika, ki se odloči, ali bo bolnika napotil k tirologu. Golša, ki raste, povzroča težave na vratu (tiščanje, težka sapa), če pa sega v prsni koš, citološki izvid punktata nakazuje možnost za rak ščitnice. Pri mlajših bolnikih lahko zdravimo tudi difuzne golše. Za zdravljenje se odločimo na željo bolnika in še posebej skrbno pretehtamo koristi in možno škodo, ki bi jo lahko povzročili z zdravljenjem. (več...)
|
|
|
Prekomerno delovanje ščitnice
Hipertiroza je sinonim za prekomerno delovanje ščitnice in je posledica izpostavljenosti tkiv čezmernim koncentracijam ščitničnih hormonov in odgovora tkiv nanje. Simptomi in bolezenski znaki so predvsem posledica pospešenih presnovnih procesov. Njeno prepoznavanje in ustrezno ter pravočasno zdravljenje pa sta nujna, kajti nezdravljena hipertiroza lahko trajno okvari številne organe in resno ogrozi tudi bolnikovo življenje. (več...)
|
|
|
Hipotiroza je najpogostejša motnja v delovanju ščitnice
Simptomi in bolezenski znaki hipotiroze so odvisni od stopnje pomanjkanja ščitničnih hormonov, trajanja hipotiroze pa tudi od subjektivnega zaznavanja težav. Blago ali začetno hipotirozo pogosto odkrijemo naključno, saj običajno ne povzroča težav. Že blaga hipotiroza pa lahko povzroči zvišano vrednost holesterola v krvi. Pri napredovali ali manifestni hipotirozi je pomanjkanje ščitničnih hormonov hujše, kar se izraža z utrujenostjo, slabšo zmogljivostjo in zaspanostjo, pogoste so vrtoglavice, motnje koncentracije, glavoboli in depresija. (več...)
|
|
|
Rak ščitnice
Rak ščitnice je razmeroma redka bolezen, katere incidenca pa v zadnjem času močno narašča zlasti med mladimi ženskami. Diagnostika je enaka kot pri drugih boleznih ščitnice, s poudarkom na citološki punkciji. Zdravljenje je operativna odstranitev ščitnice, ki jo dopolnimo z zdravljenjem z radioaktivnim jodom. Prognoza je v veliki večini primerov odlična, saj se pozdravi več kot 90% vseh bolnikov. (več...)
|
|
|
