|
|
 |
|
Prvi obisk pri ginekologu
Pregled pri ginekologu se prične z razgovorom. V času razgovora ima dekle/ženska čas in priliko, da svojemu ginekologu postavi vprašanja, se z njim posvetuje o vsem, kar jo zanima, in predstavi težave, če jih ima. To je tudi čas, ko se naj bi skupaj pogovorila ali potrebuje kontracepcijo. Razgovoru sledi ginekološki pregled, ki poteka na ginekološkem stolu. Posebnosti pri ginekološkem pregledu in pri določenih težavah, ki jih ženska opisuje, pogojujejo ginekološki ultrazvok, ko s posebno ginekološko sondo, uvedeno v nožnico, z ultrazvokom slikovno prikaže maternico, jajčnike, mehur in prostor za maternico in črevesom. Če je dekle nedolžna (virgo), jo ginekolog ginekološko ne bo pregledal. Odloči se lahko za pregled skozi črevo in ultrazvočno preiskavo preko trebušne stene. (več...)
|
|
|
Zdrave celice lahko spremenijo obliko
Slovenija je ena redkih dežel, ki je svojim ženskam omogočila redne preventivne ginekološke preglede in preglede brisa materničnega vratu že pred več kot štirimi desetletji, komaj dve desetletji po revolucionarnem odkritju dr. Georgea Papanicolaoua, ki je prvi opisal bolezensko spremenjene celice na materničnem vratu (brezplačni ginekološki pregleda in odvzem brisa materničnega vratu enkrat na leto). Izkazalo se je, da tak način pasivnega presejanja ni dovolj učinkovit, saj je na preglede hodila le tretjina vseh žensk in pogostnost bolezni se ni dovolj zmanjšala. Po zgledu nekaterih drugih držav smo leta 2003 uvedli organiziran program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb (ZORA), po katerem vsaka tri leta vabimo na pregled vse ženske med 20. in 64. letom starosti (aktivno presejanje). (več...)
|
|
|
Cepljenje za preprečevanje raka materničnega vratu
S cepljenjem proti okužbi s HPV lahko preprečimo približno 70 odstotkov raka materničnega vratu in 90 odstotkov genitalnih bradavic. Kljub cepljenju so potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu in upoštevanje načel varnega spolnega vedenja. (več...)
|
|
|
Predrakaste spremembe in rak materničnega vratu
Rak materničnega vratu (RMV) je bil še pred štirimi desetletji pri Slovenkah najpogostejši malignom, v nerazvitih deželah sveta pa je še vedno tako. Bolezen je najpogostejša okoli 50. leta starosti, vendar obolevajo tudi zelo mlade ženske, predvsem tiste, ki so začele zgodaj spolno živeti in so imele več partnerjev. V 90 odstotkih je ploščatoceličnega porekla, širi se iz materničnega vratu z vraščanjem v sosednja tkiva: v maternične vezi, v nožnico, v maternično telo, mehur, danko ter zaseva predvsem limfogeno, najprej v medenične bezgavke, kasneje ob aorti; redkeje zaseva s krvjo v pljuča, jetra in možgane. Prvi simptom je kontaktna krvavitev ob spolnem občevanju. Sledi krvavkast in smrdeč izcedek, kasneje pa tudi izvenciklične krvavitve. Ko se pojavijo prvi znaki, gre najpogosteje že za napredovalo bolezen. (več...)
|
|
