|
|
 |
|
Kajenje med odraslimi prebivalci Slovenije
Kajenje sodi med najbolj znane dejavnike tveganja za nastanek številnih motenj in bolezni. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni, ki so posledica kajenja tobaka, sta med rednimi kadilci, v primerjavi z nekadilci, močno povečana. Ker skoraj vsi redni kadilci začnejo kaditi v zgodnji starosti, pomeni to dolgotrajno izpostavljenost zdravju škodljivim sestavinam tobaka. Bolezni, povezane s kajenjem, povzročajo dolgotrajno obolevnost in zgodnejšo invalidnost, to pa je povezano z visokimi stroški zdravstvene oskrbe. Hkrati pomenijo tudi pogostejše izostanke z dela. (več...)
|
|
|
(Ne)kajenje med mladimi je velik problem
Nekateri otroci so že v maternici izpostavljeni tveganju za razvoj odvisnosti od nikotinom. Škodljive snovi iz tobačnega dima, ki ga vdihava nosečnica (bodisi da kadi ali se zadržuje v zakajenih prostorih), se namreč prek posteljice s krvjo prenašajo do zarodka v maternici in vplivajo nanj. Med drugim zavirajo rast, saj je dokazano, da imajo otroci kadilk nižjo porodno težo in višino. (več...)
|
|
|
Kajenje in telesne bolezni
Kajenje je skoraj edini razlog za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega in dostikrat trdijo, da se brez cigaret ne morejo odkašljati. Vendar je prav kronični kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le ob naporih, kadilci pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja.(več...)
|
|
|
Kajenje kot bolezen odvisnosti
Pospeševalni učinek pri nastanku odvisnosti od nikotina imajo dejavniki okolja, ki omogočijo in vzdržujejo odvisniško vedenje. Dejavniki okolja so dokaj nizka cena in enostavna dostopnost tobačnih izdelkov; kajenje kot sprejemljiva oblika vedenja, posebno med mladimi in neupoštevanje sprejete zakonodaje o omejevanju kajenja. (več...)
|
|
|
Motivacijski postopki pri opuščanju kajenja
Pot do opustitve kajenja je dolga, zaplete pa se že pri motivaciji oziroma vprašanju, zakaj sploh opustiti kajenje. Kadilci nihajo med željo po spremembi in željo po ohranitvi obstoječega. Kajenje prinaša tako negativne kot pozitivne posledice v enem in pomeni hud čustven konflikt. V rokah strokovnjakov je moč, da usmerjajo pogovor tako, da vzbujajo neskladje v pripovedih ljudi. Za ustrezno vodenje motivacijskega pogovora se morajo najprej spoprijeti z lastnimi prepričanji o odgovornosti za kajenje in svobodi odločanja vsakega posameznika. Potrebujejo nekaj veščin komunikacije.(več...)
|
|
