|
|
 |
|
|
Laboratorijska medicina po Sloveniji
Po splošnih ocenah je več kot 60 odstotkov diagnoz postavljenih na osnovi laboratorijskih rezultatov. Samo po sebi je razumljivo, da morajo biti rezultati pravilni, ker lahko zdravnik le na osnovi zanesljivih, pravočasnih in ustrezno interpretiranih diagnostičnih informacij sprejme pravilne odločitve bodisi glede diagnoze, zdravljenja ali prognoze bolezni (več...)
|
|
|
Osnovne laboratorijske preiskave krvi, seča, blata
Za ugotavljanje ali spremljanje bolezni so poleg podatkov preiskovanca o počutju in težavah ter kliničnega pregleda, potrebne tudi različne laboratorijske preiskave, najpogosteje krvne. Kri je tekoče telesno tkivo, ki spremlja vsa dogajanja v organizmu, saj je v stiku z vsemi telesnimi celicami, zato lahko s pravilno izbranimi krvnimi preiskavami hitro zaznamo spremembe zdravstvenega stanja posameznika. Za analizo posameznih krvnih parametrov se najpogosteje uporablja vzorec venske krvi, pri majhnih otrocih in starostnikih pa tudi, seveda le za določene analize, vzorec kapilarne krvi. Zdravnik večkrat naroči tudi osnovno analizo seča, ki da hiter odgovor o motnjah v delovanju ledvic in sečnih poti. Najpogosteje se analizira vzorec srednjega curka jutranjega ali naključnega seča. Ob sumu na krvavitev v prebavnem sistemu, torej prisotnost skrite krvi v blatu, ali prisotnost črevesnih zajedavcev (parazitov) se opravijo analize blata. (več...)
|
|
|
Veda o virusih, bakterijah, glivah in parazitih
Mikrobiologija je veda o mikrobih, med katere uvrščamo viruse, bakterije, glive in parazite. V človekovem okolju je veliko različnih, večinoma neškodljivih mikrobov. Patogeni mikrobi pa so tisti mikroorganizmi, ki so človeku škodljivi in povzročajo bolezni. Vedo, ki obravnava mikrobe, povezane z zdravjem človeka in povzročanjem okužb, imenujemo klinična mikrobiologija. Ker so mikrobi med seboj zelo različni, zdravimo okužbe, ki jih povzročajo, z različnimi zdravili in na različne načine. Za ugotavljanje vrste patogenov uporabljamo različne metode: bakteriološke, serološke, imunološke in molekularne. (več...)
|
|
|
Krvne skupine in transfuzija krvi
Odkritje krvnih skupin v letih 1900–1902 je bilo ključno za razvoj transfuziologije v začetku 20. stoletja. Zaradi njegovega velikega pomena za zdravljenje je bilo odkritje nagrajeno z Nobelovo nagrado za medicino. Kljub številnim novoodkritim krvnim skupinam zunaj sistema ABO v prejšnjem stoletju pa krvne skupine ABO še vedno ostajajo klinično najpomembnejše. Za izbor ustrezne krvne komponente, ki jo bolnik prejme s transfuzijo, je upoštevanje rezultatov določitve krvnih skupin ABO pri bolniku in dajalcu še danes ključnega pomena. Izvajanje zdravljenja s transfuzijo omogočajo krvodajalci, ki se altruistično udeležujejo krvodajalskih akcij – brez njih bi vedenje o krvnih skupinah izgubilo svoj pomen. (več...)
|
|
|
Virusni hepatitisi
Vnetje jeter ali hepatitis lahko nastane zaradi različnih vzrokov: okužb, avtoimunskih bolezni, zastrupitev in tudi rakastih tvorb. Najpogostejši vzrok hepatitisa je okužba z enim od šestih tipov virusov hepatitisa: A, B, C, D, E in G. Vsem šestim tipom virusov je skupno, da prizadenejo jetra, medtem ko se razlikujejo po načinu prenosa, trajanju in teži bolezni ter pogostosti. Več sto milijonov ljudi po svetu je okuženih z virusoma hepatitisa B (HBV) in hepatitisa C (HCV). Obe vrsti virusa, predvsem HCV, zaradi prikrite nezdravljene okužbe lahko povzročita kronično obliko bolezni s hudimi posledicami, kar je velik svetovni zdravstveni problem. (več...)
|
|
|
|
|
|
|
Testiranje na okužbo z virusom HIV
Okužbe z virusom človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), ki vodijo v bolezen aids, pri večini ljudi zbujajo strah. V svetovnem merilu je epidemija okužb z virusom HIV dosegla izjemne razsežnosti. Tudi v Sloveniji se število okuženih z virusom HIV glede na pretekla leta povečuje. Največ lahko za obvladovanje okužb z virusom HIV naredimo s preprečevalnimi ukrepi, med katere lahko štejemo tudi laboratorijsko testiranje. V Sloveniji je testiranje široko dostopno, vendar si želimo, da bi se v prihodnosti testiralo čim več ljudi, ki pridejo v stik z zdravstvom, saj vemo, da je število odkritih primerov okužb nižje od števila okuženih v populaciji. (več...)
|
|
|
|
Analiza opravljena izven laboratorija
Napredek v razvoju tehnologije mikrotehnik in njihova uporaba v prenosnih aparatih sta omogočila, da se je laboratorijsko testiranje preselilo bliže bolniku. Analiza ob bolniku, imenovana POCT (Point of care testing), poznana tudi kot analiza ob postelji, je bila uvedena z namenom, da se hitreje dobi rezultat analize krvnega vzorca, kot bi ga dobili iz laboratorija. Hitri laboratorijski test je zato definiran kot analiza, ki je opravljena izven laboratorija, običajno v bližini preiskovanca ali kar ob preiskovancu, rezultat testa pa lahko vodi do sprememb v zdravstveni oskrbi bolnika. Tako je leta 2005 mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (International Organization for Standardization) definirala teste ob preiskovancu. (več...)
|
|
|
|
Odvzem vzorcev za kontrolo dopinga
Iskanje in zagotavljanje tekmovalne prednosti v športu sta vselej omejena s pravili igre, zato so nekateri pripomočki in prijemi dovoljeni, drugi pa ne. V človekovi naravi je, da izbere najučinkovitejša sredstva, ki jih ima na voljo za dosego cilja, vendar je v njegovi naravi tudi, da sklepa dogovore z ljudmi, s katerimi si deli življenjski prostor, ter se jih drži z namenom, da omogoči vsem prijetno sobivanje. Nekatere dejavnostise nam posebej priljubijo in zato skrbimo za njih ter ohranjamo določene vrednote. (več...)
|
|
|
