|
|
 |
|
|
Za večino neškodljiv vir zabave
Igre na srečo niso problem same po sebi. Za večino tistih, ki se zanje občasno odločijo, so le neškodljiv vir zabave, ki pa lahko v nekaterih primerih postane zelo tvegan. Prav zato je pomembno, da zna vsakdo, ki se za takšne igre odloči, zaznati morebitne znake, ki kažejo, da zanje igranje iz nedolžne zabave postaja nevaren problem. Čeprav pri igrah na srečo ni prisotna kemična odvisnost, se ob razmišljanju o tveganjih vsekakor ponuja primerjava z uživanjem alkoholnih pijač. (več...)
|
|
|
Hazardiranje kot zasvojenost
Hazarder je človek, ki ne igra za zabavo. Igra zato, da bi pridobil nazaj, kar je izgubil in je pri tem izgubil kontrolo nad svojim obnašanjem. Izgubi tudi v večji ali manjši meri možnost pravilnega razmišljanja v zvezi s svojim igranje. Razvijejo se tako imenovane kognitivne motnje ter posebni sistemi za kontrolo naključja ali prepričanje, da obstaja neka tekma, čeprav gre za igro na podlagi golega naključja. Patološki igralec na srečo vso svojo energijo posveča možnostim, da bi dobil denar za igranje. Pri tem lahko pride do opuščanja dolžnosti ali do nezakonitih poslov za pridobivanje. (več...)
|
|
|
Biopsihosocialni pristop prekomernega igranja
Kriza smisla v visoko razviti sodobni družbi je pravzaprav kriza odnosa, ki ga posameznik vzpostavlja s seboj in z drugimi. Na podlagi osebnih izkušenj ustvarjeno edinstveno zaznavanje sočloveka in situacij ustvarja posameznikov lasten ‘jezik’ dojemanja, razumevanja in pojmovanja, ustvarja ‘resnico’ vsakega izmed nas. Posameznik v vseh svojih ravnanjih sledi svojim prepričanjem z namenom, da doseže cilj, uresniči želeno. Zato igranje na srečo ne pomeni samo izgubo nadzora nad igranjem, temveč pomeni posameznikovo izgubo nadzora nad lastnim življenjem, ki se manifestira na družbeno sprejemljivejši način, s psihologizacijo problema. (več...)
|
|
|
Možne ovire za ustavitev “gemblanja”
Igranje preko igralnih avtomatov predstavlja igralniški industriji kar 70 odstotkov vseh dobičkov iz naslova iger na srečo. Znotraj teh 70 odstotkov pa je 30 odstotkov dobička iz naslova prekomernega igranja na srečo. Tako so se veliki proizvajalci igralnih aparatov odločili, da v same aparate vgradijo elemente, ki bodo posameznika ob igranju na srečo opozarjali na nevarnosti prekomernega igranja na srečo in jim ponujali pomoč v različnih institucijah. Drugi predstavljan način samoomejevanja pa nastaja kot nadgraditev sistema sledenja igralcem. Predstavljene pa so tudi možnosti za uvajanje tovrstnega sistema v Slovenijo. (več...)
|
|
|
Težaven čas za odraščanje
Spremembe, ki jih v sebi nosi sodobna družba, se izrazito odražajo tudi na mladih in njihovem razvoju. Razvoj mladega človeka teče kljub temu po dobro znanih zakonitostih, ki jim je potrebno prisluhniti, ne glede na čas, v katerem živimo. Današnja mladina ima bistveno več težav pri odraščanju in bistveno pogosteje potrebuje pomoč za izhod iz njih. Z razvojem potreb se hkrati razvija tudi strokovna pomoč otrokom in mladim po svetu ter pri nas. (več...)
|
|
|
|
|
|
|
Odgovorno igralništvo - kako naprej
Na območju Republike Slovenije delujejo štiri družbe, ki imajo t.i. velike koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo. V svojih igralnicah - poleg iger na igralnih avtomatih – ponujajo tudi ťživeŤ igre na igralnih mizah. Sedanja zakonodaja omogoča še t.i. male koncesije (podeljenih jih je 45) za igralne salone, kjer pa so na voljo le igre na igralnih avtomatih. Ob naši zahodni meji deluje 5 velikih igralnic in kar 18 igralnih salonov, kar predstavlja veliko koncentracijo ponudbe iger na srečo. Večina obiskovalcev resda prihaja iz sosednje Italije, vendar je tudi število igralcev, ki so slovenski državljani, v stalnem porastu. Priča pa smo še razmahu t.i. internetnega igranja, ki ponuja možnosti iger na srečo kar s prijetnega naslonjača lastnega doma. (več...)
|
|
|
